četrtek, 1.3.2007 12:59

Mnenje o PIC-ovem piškotku

Zoran Maksimović kritizira nepodpisano PIC-ovo tolmačenje zakona o društvih

MNENJE O »PIŠKOTKU« PRAVNO INFORMACIJSKEGA CENTRA Z DNE 23.02.2007

Uvodik

Dne 23.02 je proti koncu dneva v računalnik našega društva priromal pravni piškotek PIC-a kot del obvestil CNVOS-a, ki govorijo o aktualnem v NVO sektorju. Omenjeni piškotek pravzaprav predstavlja tolmačenje Zakona o društvih (UR.L.RS. št. 61/06) in sicer v delu tega zakona, ki govori o premoženju društev in finančnem poslovanju le-teh.

Na začetku želim izraziti svoje nasprotovanje takšnemu načinu podajanja mnenja ene nevladne organizacije drugim nevladnim organizacijam in sočasno tudi svoje nestrinjanje z vsebino podanega mnenja. Menim, da je takšno tolmačenje Zakona o društvih s strani PIC-a, ne le površno in v obstoječih zakonskih predpisih neutemeljeno temveč, da je tudi neodgovorno in za delovanje in nadaljnji razvoj nevladnega sektorja v Sloveniji škodljivo.

Šokantno se mi zdi dejstvo, da iz spodaj citiranega PIC-ovega pravnega piškotka žarči aroganca in oblastniška samozavest državnega organa iz nekih drugih časov in političnih režimov (beri totalitarnih režimov).

Samooklicani in neimenovani tolmač je sebe povzdignil v vlogo državnega uradnika, ki nam svoje mnenje podaja v obliki avtoritativnega ukaza, brez možnosti ugovora ali kakršnekoli debate. To je sodba skorajda na ravni »božje resnice« ali »partijske linije«, ki ga društva »morajo« izpolniti in jih je »smiselno« vgraditi v statute ali vsaj v finančno-materialne poslovnike.

Pogled z lupo

Iz besedila PIC-ovega pravnega piškotka je razvidno, da se neimenovani in samooklicani tolmač ukvarja s problemom procedure pri oddajanju letnega poslovnega poročila društva. V imenu PIC-a nam neimenovani arbitrarno ukazuje, da moramo pred oddajo letnega poročila na AJPES-u sklicati občni zbor (v nadaljevanju boste videli, da nas omenjeni tolmač pri tem, čeprav z viška a dobronamerno poučuje, da je občni zbor organ društva, ki ga sestavljajo vsi člani društva!?) in da, kar je ključnega pomena, mora to poročilo občni zbor sprejeti preden ga oddamo na AJPES. Oglejmo si torej ta piškotek pobližje in sicer citiram: ''Novi Zakon o društvih določa, da morajo vsa društva najkasneje do 31. marca za preteklo poslovno leto predložiti AJPESu svoje letno poročilo. Prav tako je zakonsko določeno, da letno poročilo sprejme zbor članov (torej organ, ki ga sestavljajo vsi člani). Poročilo je veljavno sprejeto, če je bil pred sprejetjem opravljen tudi notranji nadzor nadzornega organa v društvu, ki je obsegal tudi pregled letnega poročila (ali prikazuje resnične prikaz premoženja in poslovanja, kako se porabljajo presežki prihodkov nad odhodki).

Društva morajo tako planirati, da do omenjenega roka pripravijo osnutek letnega poročila, izvedejo notranji nadzor, skličejo občni zbor, na katerem nadzorni organ poroča o notranjem nadzoru, sprejmejo letno poročilo na občnem zboru in ga posredujejo AJPESu.

Opisan postopek sprejema je smiselno urediti v temeljnih aktih (statutih), lahko pa tudi v pravilniku o finančnem in materialnem poslovanju.''

Pričujoče besedilo je pravzaprav mešanica nekorektno citirane zakonodaje in neustrezno aplicirane procedure odločanja v družbenih podjetjih v času socializma. Da je temu tako, bomo videli iz besedila obstoječega zakona – po drugi strani pa (če se že sami ne spomnimo) iz odgovora svojih staršev o tem kako je funkcioniral delavski svet, kakšna pooblastila in funkcije je imel ta organ v družbenih podjetjih v času samoupravnega socializma.

Primerjajmo besedilo prvega odstavka zgoraj citiranega mnenja z besedilom 7. odstavka 26. člena Zakona o društvih (UR.L.RS. št. 61, dne 13.06.2006) v kombinaciji s 1. odstavkom 29. člena istega zakona. V 7. odstavku zakonodajalec pravi: '' … letno poročilo sprejme zbor članov društva. Poročilo je veljavno sprejeto, če je bil pred sprejetjem opravljen notranji nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem društva, ki mora zajemati zlasti ugotavljanje, ali so izpolnjene zahteve iz 5. in 6. odstavka tega člena.'' 6. odstavek govori o načinu vodenja poslovnih knjig kot tudi o zahtevi, da poslovne knjige in letno poročilo morajo omogočiti ocenjevanje ali je društvo na ustrezen način porabilo eventualne presežke. 5. odstavek pa govori o tem, kaj poslovno poročilo je, in kaj vsebuje.

Enako ali če ne še bolj zanimivo je kaj je zapisano v 29. členu, ki ga je omenjeni neimenovani tolmač v zgoraj citatu le delno citiral in po mojem globokem prepričanju na ta način zavajal javnost. Kaj torej pravi 29. člen ZDru-1, z nazivom »Predložitev letnega poročila«?

''… letno poročilo za preteklo poslovno leto mora društvo do 31. marca tekočega leta, v primeru statusne spremembe ali prenehanja društva pa v roku dveh mesecev po spremembi oziroma prenehanju, predložiti Agenciji Republike Slovenije za javnopravno evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES).''

Poudarjam, da zgoraj navedeno velja izrecno za društva, ki imajo na letni ravni promet do 200.000.000,00 sit oz. cca. 834.585,00 €. Ta druga društva (beri bogata) morajo imeti opravljeno revizijo poslovanja s strani uradnega revizorja.

Očitno je, da v izvirnem besedilu zakona ni ne duha ne sluha o zaporedju aktivnosti, ki jih v društvih moramo opraviti pri pripravi in oddaji letnega poročila na AJPES. Iz PIC-a nam sporočajo, da občni zbor društva mora sprejeti osnutek letnega poročila, ki lahko potem postane letno poročilo, ki ga le takrat lahko slavnostno nesemo na AJPES.

Za vse nas, ki izvirno besedilo zakona beremo brez očal, ki jih pri branju le-tega neimenovani tolmač v imenu PIC-a ima na svojih očeh je popolnoma jasno, da to ni stvar obveze, temveč stvar izbire oz., da zakonodajalec ne vztraja in celo ne omenja zaporedja na način kakor to vidijo na PIC-u.

Namreč jasno je, da se zakonodajalec bolj ukvarja s problemom nadzora (notranjega nadzora) nad finančno-materialnem poslovanjem društev kot pa z zaporedjem oz. s proceduro oddajanja poročila na AJPES. Zakonodajalec poudarja, da je poročilo, ki ga občni zbor sprejme veljavno le v primeru, če je le-to bilo pred sprejetjem obravnavano s strani nadzornega odbora društva oz. organa, ki opravlja notranji nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem društva.

Predlog procedure oddajanja poslovnega poročila za društva, ki imajo letni promet do 200 mio. sit

Jasno nam je, da je bilanco stanja ter podatke iz izkaza poslovnega izida (po domače bilanca uspeha) skupaj z zahtevanimi dokumenti potrebno oddati do 31. 03. v tekočem letu na AJPES. Za zakonodajalca je popolnoma vseeno kdaj bo omenjeno poročilo (vključno z bilanco) obravnaval občni zbor društva, lahko pred ali po oddaji poročila. Za zakonodajalca je pomembno, da so poročilo obravnavali notranji organi društva – to poročilo je veljavno sprejeto le v primeru, da je pred sprejemanjem opravljen notranji nadzor. Kako društvo opravlja svoj notranji nadzor, pa definira v svojem notranjem aktu.

Iz do sedaj navedenega je razvidno, da nam zakonodajalec dodeljuje več svobode kot nam jo PIC dopušča.

Menim, da lahko proceduro oddajanja letnega poročila na AJPES izvedemo na naslednji način in da je to v skladu z zakonom:

- Računovodska agencija (ali računovodja, ki honorarno dela za Vas) pripravi letno poročilo, ki vključuje vse elemente, ki jih na podlagi zakona zahteva (5. odstavek 26. člena) AJPES (navodilo AJPES, februar 2007).
- Omenjeno poročilo skupaj s finančnim poročilom (ki se ne pošilja na AJPES, temveč je podlaga za izdelavo bilance in je za člene društva razumljiva oziroma predstavljena na razumljiv način kot npr. po postavkah porabe ali pa po projektih in postavkah porabe in ipd.) obravnava upravni odbor društva.
- Bilanco skupaj s poslovnim poročilom, odgovorna oseba društva potem (predsednik društva ali predsednik upravnega odbora ali sekretar društva odvisno od definiranja v posameznem statutu) overovljeno in podpisano odda na AJPES.
- Potem nadzorni organ društva obravnava finančno poročilo in potrdi bilanco, seveda v primeru, da je poslovanje društva vodeno v skladu z obstoječimi predpisi in notranjimi akti. V primeru, če nadzorniki ugotovijo napake, predlagajo ukrepe.
- Na koncu občni zbor sprejme finančno poročilo in potrdi bilanco (oz. poslovno poročilo) ali/in odloča o ukrepih zoper vodstva oz. odgovornih oseb društva, če le-ti niso ravnali v skladu s predpisi in notranjimi akti društva. Zdi se mi, da je koristno za delovanje društev, da se seja občnega zbora, ki bo obravnavala poročila za preteklo koledarsko leto, opravi najkasneje do 30.06. tekočega leta, če je to le mogoče.

Zaključna beseda

Pričujoče tolmačenje PIC-a po mojem globokem prepričanju ni v duhu sodobne demokratične družbe, katero želimo graditi tudi na ta način, da ustvarimo ustrezne pogoje za oblikovanje in uspešno delovanje stabilnega, močnega, funkcionalnega in za vse nas koristnega nevladnega sektorja.

Pričujoče tolmačenje s strani PIC-a je bolj v duhu »biti večji katolik od papeža« s katerim se po nepotrebnem društvom nalaga »pressing« v občutljivem obdobju prvih treh mesecev koledarskega leta ravno takrat, ko smo preobremenjeni (v kontekstu obstoječe kadrovske šibkosti) s pisanjem poročil, z delanjem analiz in s pisanjem vlog za razpise.

Skratka, ko smo preobremenjeni z bojem za preživetje, nam želi PIC naložiti še izčrpajočo proceduro morda samo zato, da bi … Kaj se pravzaprav skriva za tovrstnimi tolmačenji, bo pokazal čas.

Vsekakor, bognedaj, da je PIC postal nekakšen Vladni Urad za NVO oz., da neimenovani »duhovniki« iz tega »svetišča« imajo s strani države delegirano pravico »zadnje besede« v zadevah v zvezi z NVO sektorjem in njegovim delovanjem. Vzdušje njihovega razmišljanja predstavljeno v zgornjem citatu njihovega »piškotka« pa nam govori o pragmatičnem, duhu časa neustreznem in kvazi strokovnem gledanju sveta (beri zakona) okoli sebe.

Ostaja mi le upanje, da ustanovitelji PIC-a in vodstvo PIC-a ne stojijo za takšnim tolmačenjem Zakona o društvih temveč, da je to le kaprica nadebudnega pripravnika, ki se pravzaprav ni preveč poglabljal v »te gluposti«.

Zoran Maksimović
Ljubljana, 28.02.2007