torek, 12.10.2004 02:02

Elektronska demokracija in Civilni dialog – načela in protokoli

Izhodišča razpravljalskega kodeksa za spletno razpravo o oblikovanju politike Civilnega dialoga med nevladnihm sektorjem in vlado

Namen teksta je predlagati nekatera pravila mrežnega razpravljanja za računalniško posredovane forume, ki vključujejo načela diskurzivne etike. Gre za operacionalizacijo tistega, kar Jurgen Habermas v svoji teoriji o diskurzivni etiki imenuje idealna govorna situacija, kjer praktična pravila diskurza zagotavljajo diskurzivno enakost, svobodo in pošteno igro ?6?. To še posebej velja za internetski diskurz, ki ga je potrebno preučevati s pozicij etike in morale ?17?.

Predlog razpravljalnega kodeksa predstavlja del rezultatov projekta Elektronska demokracija na področju okoljevarstva, naravovarstva ter ekologije, ki se ga je lotil Inštitut za ekologijo skupaj z Univerzo v Ljubljani, Inštitutom za družbene vede, Centrom za politološke raziskave.

Diskurzivna etika
Pojem diskurzivne etike uvaja J. Habermas. Ukvarja se s postopki komunikacijskega procesa in ne z njenimi rezultati, torej s pravili in postopki normira komunikacijski proces, ki naj bi bil pošten in iskren. Toda ne tako, da bi vnaprej terjala moralno ovrednotenje tistega, kar se doseže šele s pomočjo in na koncu komunikacijskega procesa, to je ne vrednoti svojih materialnih rezultatov. Cilji njene argumentacije niso usmerjeni k oblikovanju pozitivno »dobrega«, pač pa k odpravljanju partikularističnih privilegijev in pristranskosti, k ozaveščanju kognitivnih omejenosti in razgrajevanju strateških interesnih navezav. Iz praktičnih diskurzov želi to »odpraviti« tako, da normira postopek samonadzorovanja. Temelji na normi razumevanja, ki je kot predpostavka racionalna in vsebovana v vsaki verbalni komunikaciji. Na tej predpostavki utemeljuje kriterije racionalnosti in iz nje izpeljuje norme, ki uravnavajo postopek komunikacijskega procesa. V komunikacijskem procesu velja kot argument tisto, kar akter (govorec) iskreno izrazi, - brez podmene kognitivnih (intelektualci) ali socioekonomskih (lastniki) privilegijev -, in izjava mora ustrezati realnosti (nadzorovano po realnosti) ?9?.

Vsebina razpravljalskega kodeksa (povzeto po in prevedeno po ?4,7,8,11, 15,18?:
Vsebina razpravljalnega kodeksa naj bi vsebovala naslednje:
• namen razpravljalskega foruma
• pravila razpravljanja
• načela razpravljanja
• vloga moderatorja

Namen razpravljalskega foruma:
Namen razpravljalskega foruma določa gostitelj oziroma postavitelj foruma. Ker je namen in cilj razprave vsakokrat različen, kot so tudi različni časovni okvir razpravljanja, politična in družbena situacija ter funkcionalna struktura foruma, je to smiselno prepustiti gostitelju (v tem primeru Društvo prijateljev zmernega napredka in Inštitut za ekologijo).

Splošno o pravilih in načelih razpravljanja:
Sodelujoči v razpravi so odgovorni za upoštevanje in razumevanje pravil in načel. Tako eni kot drugi predstavljajo mešanico obveznih pravil in nasvetov, utemeljenih na načelih diskurzivne etike in dosedanjih izkušenj s tovrstnimi projekti.

Akterji v razpravi prihajajo iz različih okolij in posedujejo različna politična izhodišča in komunikacijske stile. Kodeks naj bi z upoštevanjem različnosti idej strmel k soodgovorni in etični, tematsko postavljeni razpravi, ki se izogiba osebnih argumentacij in napadov. Takšen forum predstavlja drugačno politično izkušnjo, saj je kredibilnost razprave v celoti v rokah sodelujočih.

Zaradi praktičnih problemov, ki se pojavljajo pri odprtih nemoderiranih računalniških političnih razpravah, so v kodeksu navedena tudi preprosta in bistvena pravila, ki uveljavljajo vlogo moderatorja.

Načela, za razliko od pravil, zagotavljajo niz standardov diskurzivne etike, ki temeljijo na samoomejevanju sodelujočih. Z vstopom v forum, se udeleženci razprave obvežejo, da bodo upoštevali pravila in razpravljali v skladu z duhom rapravljalskih načel in namena foruma. Sprejetje kodeksa je pogoj za udeležbo v razpravi.

Pravila razpravljanja:
1. Podpisovanje prispevkov (udeleženci razprave se na koncu vsakega prispevka podpišejo z imenom in priimkom, ali elektronskim naslovom).
2. Dve objavi na dan (to pravilo preprečuje motenje poteka razpravljanja s strani »najglasnejših« uporabnikov; zaželjeno je, da se drugi prispevek pošlje po tem, ko so tudi drugi razpravljalci imeli možnost razprave).
3. Zasebno ostaja zasebno (pošiljanje zasebnih sporočil v javno razpravo ni dovoljeno brez pooblastila avtorja sporočila. To velja tudi za zasebne odgovore, ki jih lahko udeleženci dobijo na podlagi njihove javnih objav).
4. Prepoved napadov in groženj (osebni napadi in javno ogrožanje varnosti in nedotakljivosti udeležencev je prepovedano. Če razpravljalec prejme takšno sporočilo od drugega razpravljalca, mora obvestiti moderatorja. Moderator se ukvarja samo s tistimi kršitvami pravil in posledično z odstranjevanjem razpravljalcev, ki so bile objavljene v javni razpravi).
5. Prepovedano pripenjanje (pošiljanje raznih propagandnih priponk, opozoril o virusih ali verižnih pisem k prispevkom v javno razpravo ni dovoljeno).
6. Prepoved objavljanja vsebin, ki niso v zvezi z razpravo (tržno oglaševanje, ki ni v skladu z vsebino foruma ni dovoljeno. Dovoljne so kratke e-signature z avtorjevim imenom, imenom institucije, telefonsko številko in osnovnimi linki na, ne več kot 2, relevantni spletni strani povezani z avtorjevim delom).
Kršenje pravil bo imelo za posledico odstranitev udeleženca iz razprave (lahko dokončno ali za določen čas). Odstranitev sledi po prejetju drugega uradnega upozorila s strani moderatorja razprave. Moderator pošlje opozorilo razpravljalcu na podlagi pritožbe s strani drugih razpravljalcev. Pred tem mora moderator pritožbo preučiti in odločiti, če je bilo pravilo prekršeno. Prvo opozorilo velja za določen čas in je shranjeno v arhivu.

Če v primeru kršenja pravil, ni pritožbe, lahko moderator pošlje neformalno pripombo z namenom spodbuditi razpravljalce k upoštevanju pravil. Moderator ima tudi pooblastilo, da lahko preoblikuje prispevke razpravljalcev, ki so kršili pravila. Izvorni prispevki se shranjujejo v posebnem, javno dostopnem arhivu spletne razprave. Razpravljalci naj opozorilo o kršenju pravil ne pošiljajo v javno razpravo, ampak neposredno moderatorju.

Načela razpravljanja:
Načela predstavljajo nadaljnje usmeritve pri uporabi Interneta za koristno spletno politično razpravljanje. Udeležencem razprave zagotavljajo okvir, znotraj katerega so skupaj soodgovorni za udejanjanje namena in ciljev foruma. Načela so, v primerjavi s pravili, bolj subjektivne narave in zato težje uresničljiva. Moderator razprave lahko na podlagi pritožbe o kršitvi načel razmisli o možni odstranitvi kršitelja.

Namen foruma naj bi bila predstavitev idej in informacij v zvezi z temo razprave, ne pa doseganje konsenza glede posameznikove ideologije. Razpravljalni forum ni narejen za razpravljanje o abstraktnih političnih filozofijah, prav tako ne za zmagovanje v spletnih argumentacijah ali za obsojanje drugih, zaradi njihovih prepričanj in stališč. Največji prispevek udeležencev k pomenu razprave je v podajanju novih vsebin, ne pa vztrajanju na zavračanju trenutnih razmer ali usmeritev foruma. Vključevanje novih razpravljalcev je dober način za predstavitev novih in svežih perspektiv.

Specifična načela:
1. Osredotočenost razprave (na vsebino, namen in smernice foruma. Prispevki razpravljalcev morajo biti v zvezi z podano temo in usmerjeni proč od personalizacije razprave).
2. Predstavljanje razpravljalcev (udeleženci naj v prvi prispevek k razpravi vključijo kratko osebno predstavitev, ki vključuje njihova stališča in zanimanje glede tematike. To velja tudi za »opazovalce« razprave).
3. Načela vljudnosti (prispevki drugim naj bodo napisani tako, kot si želimo, da bi bili napisani nam. Takšen stil naj vključuje spoštovanje pravice do izražanja. Medosebno argumentiranje, nestrinjanje in osebni konflikti ne sodijo v javno razpravo, zato naj potekajo zasebno. Zaželjeno je izogibanje osebnim žalitvam, psovanju in razdražljivemu diskurzu za ceno argumenta. Če ni mogoče argumentirano odgovoriti na postavljen argument, se izognimo na videz lahki poti napada na razpravljalca. Prispevki naj bodo osredotočeni na temo razprave in ne na razpravljalce same. Zaželjeno je izogibanje razpravljanju v jeznem ali vznemirjenem stanju).
4. Pazljivo odgovarjanje (jasno določena in pravilno podana citiranja prejšnih prispevkov naj bodo omejena na kratke odstavke ali fraze. Dodajanje celotnega teksta prejšnjih prispevkov, brez lastnega komentarja ni zaželjeno. Hitri odgovori, ki so krajši od enega stavka naj se pošljejo zasebno avtorju in ne v javno razpravo).
5. Usmerjanje drugih (udeleženci morajo pomagati drugim pri sprejemanju kulture, načel in pravil razpravljalskega foruma. Pri tem lahko izražajo svojo zaskrbljenost do vedenja drugih razpravljalcev tako, da jim zasebno posredujejo svoje mnenje in spodbudijo k upoštevanju kodeksa razpravljanja. Ni zaželeno javno objavljanje pritožb ali napak).
6. Pravilnost in resničnost prispevkov (vsi prispevki morajo biti čim bolj natančni in nikoli namerno napačni. Vsebinski popravki izjav ali trditev naj ne bi bili javno popravljeni v teku razprave. Pri objavi sprecifične vsebine ali politične trditve, ki je v povezavi z javno osebo ali udeležencem razprave je potrebno podati vir).
7. Upoštevanje avtorskih pravic (z objavo originalnega prispevka v javni razpravi, se udeleženci strinjajo, da se njihova intelektualna lastnina razpošilja preko e-pošte in shranjuje v trajni spletni arhiv. Prispevki avtorjev so citirani ali posredovani na splet z avtorjevim imenom in signaturo razpravljalskega foruma).


Vloga moderatorja:
1. Moderator foruma pregleda vsak prispevek posebej. Spletni arhiv foruma vsebuje vse prispevke in podatke, potrebne za ponovno preverjanje kršenja pravil.
2. Moderator lahko pošlje udeležencu neformalno pripombo o kršenju pravil, ki ga je opazil sam, brez predhodnega prijetja formalne pritožbe s strani drugega razpravljalca.
3. Udeleženec je izključen iz razprave na podlagi prejetja drugega uradnega opozorila o kršenju pravil s strani moderatorja. Razpravljalec izključen iz razprave ne more sodelovati v njej za določen čas ali za stalno. V tem času ima prepoved objavljanja prispevkov, še vedno pa lahko bere prispevke iz spletnega arhiva.
4. Moderator ima pooblastilo, da na podlagi skrbnega premisleka izključi udeleženca razprave. Za izključitev je potrebno resno in trajajoče kršenje duha načel.

Zaključek
Končni rezultat spletnih forumov ni nujno doseganje konsenza o skupnih stališčih. Namesto tega lahko forumi služijo kot prostor za razprave med sodelujočimi z različnimi stališči. Forumi so zato lahko koristni tudi, če ne rezultirajo v smislu skupnih vrednot in družbenega duha (moralno ovrednotenje), ki so povezane z družbenimi asociacijami ?13?. Zato morajo posamezniki, povezani v družbene asociacije in združenja, prevzeti nase breme oblikovanje »skupnega boljšega«. Pri tem se morajo samoobvladovati, uveljavljati svojo praktično zmožnost presoje in upoštevati kulturne tradicije svojih življenskih form ?9?.


Viri:
1. Aarhuška konvencija, http://www.gov.si/mop/vsebina/zakoni/okolje/konvenc/kon_inf1.html.

2. Beck, Ulrich (1998) Politics of Risk Society. V Jane Franklin (ur.) The Politics of Risk Society, 9-22. Cambridge: Polity Press in association with the Institute for Public Policy Research.

3. Becker, Theodore Lewis (2000) The Future of Teledemocracy. Westport (Conn.), London: Praeger.

4. Clift, L. Steven (1996) Using Electronic Communication for Political Discussions, http://www.e-democracy.org/intl/library/ecomm.html.

5. Coote, Anna (1998) Risk and Public Policy: Towards a High-Trust Democracy. V Jane Franklin (ur.) The Politics of Risk Society, 124-131. Cambridge: Polity Press in association with the Institute for Public Policy Research.

6. De Moor, Aldo in Rolf Kleef (2001) Proc. of 15th International Symposium »Informatics for Environmental Protection«. Software Workshop Online-Mediation, October 10-12, 2001, ETH Zurich, Switzerland, http://infolab.kub.nl/people/ademoor/papers/ei01.pdf.

7. Discussion Group Definition and Discussion: Client Help Desk, http://www.clienthelpdesk.com/dictionary/discussiongroup.html

8. Hambridge, S. (1995) Netiquette Guidelines. Intel Corporation, ftp://ftp.arnes.si/standards/rfc/rfc1855.txt.

9. Lukšič, Andrej (1999) Rizična tehnologija: izziv demokraciji: k politični ekologiji. Ljubljana: Študentska organizacija Univerze v Ljubljani: Inštitut za ekologijo.

10. McKeown, Kevin (1991) Social Norms and Implication of Santa Monica's PEN (Public Electronic Network). Center for Advanced Study in Telecommunications, The Ohio State University, Columbus, http://www.mckeown.net/PENaddress.html.

11. Minnesota Politics Discuss – Minnesota E-Democracy, http://groups.yahoo.com/group/mn-politics-discuss/message/9521.

12. Nastetskaya, Milana »Internet Bullies: The Ugly Truth About Online Forums And How Business Owners Can Avoid Verbal Abuse.«, http://www.firstbusinesswebsite.com/articles/flamewars.html.

13. Oblak, Tanja (2001) Images of electronic democracy: communication technologies and changes in participation and communication process: doctoral dissertation. Ljubljana: ?T. Oblak?.

14. Pinter, Andrej in Tanja Oblak (2000) »Obeti in problemi elektronske demokracije: komunikacijski vidiki računalniško posredovanih razpravljalskih forumov.« Raziskovalno delo podiplomskih študentov v Sloveniji. Družboslovje in humanistika / 1. dnevi podiplomskih študentov Slovenije, oktober 2000. Ljubljana: Društvo mladih raziskovalcev Slovenije, 2000, 291-306.

15. Pravila uporabe omrežja ARNES, http://www.arnes.si/pravila.htm..

16. Ranerup, Agneta (1998) On-line Forums as an Arena for Political Discussions. Department of informatics, Göteborg university, http://www.informatik.gu.se/~agneta/KyotoRanerup.nyversion.pdf.

17. Vreg, France (2001) Globalizacija in elektronska demokracija. Teorija in praksa 38 (1), 5-28.

18. Wolley, R. David (1998) Making Online Forums Work for Community Networks. Association For Community Networking (AFCN) Newsletter, http://www.thinkofit.com/webconf/afcnart.htm.

Simon Delakorda