četrtek, 29.6.2006 03:46

Druga sreda ta teden

dvoje nadstropij pod pritličjem

Zelo uglednega hotela na Dunajski cesti iz severne obvoznice Ljubljane ni težko zapaziti. Njegova oblika in njegovo ime izražata dominacijo kapitala.

Za šankom desno je Magnifico ob 17h pil malo točeno. Ni štrlel iz konteksta. Jaz pa nisem hotel zamuditi začetka Skupščine SAZASa in ga res nisem. Že pri vratih se mi je Mladinin fotograf Miha pritožil, da ga hočejo vunbacitelji odstranit. Zagnal sem halo in me je moj vrstnik moral miriti. Predsedujoči na Skupščini ni razumel, da ravno novinarska prisotnost zagotavlja javnost našega dela. Vsedel sem se za omizje k sočlanoma Buldožerja in k zmagovalcu Opatije 1975. Dnevnega reda niso hoteli dati niti v razpravo in dopolnjevanje ampak so ga kar brez sprejemanja začeli izvajati. Zato sem prvič interveniral. Kmalu sem dobil prvi rumeni karton. Moj predlog za posebno točko (»SAZASovo uničevanje podrastnih prizorišč v Sloveniji«) je z dvigom rdečih kartonov podprlo pet šest oseb (hvala Zmazek, hvala Činč, hvala Hrušovar, hvala drugi). Črni pa so bili v večini.

V glavnem je šlo za keš. Drugo leto ga bo več kot letos, Pop TV je dolžan še za leto 96, SAZASovo tožbo za 160 miljonov so razveljavili, vedno več je avtorjev (avtoric bolj malo), ki dobivajo vedno več miljonov, nacionalni medij daje samo 15 procentov kar je nesprejemljivo (izven evropskih kriterijev), največji napredek (pri žetvi denarja) je bil pri majhnih uporabnikih, v to pa so bili vloženi nadčloveški napori ; delali so dan in noč (upam, da ne prostovoljno).

Predsednik Skupščine je povedal, da je bilo lani pri reviziji še veliko nepravilnosti, bodoča »revizija pa bo presenečena nad učinkovitostjo podatkov!« (se mu je izustilo). »Raziščimo trg naših uporabnikov!«, je pozival.

Gospod Greblo je omenil, da se SAZAS v tožbi proti monopolistom dobro drži.
Sklepanje disciplinske komisije in Nadzornega odbora o kmalu izključenem Matjažu Kosiju so z glasovanjem podprli čeprav sem jih opozarjal, da ne moremo glasovati o nečem kar ni na dnevnem redu. S tem sem si prislužil drugi rumeni karton.

Pod točko razno sem več kot pet minut pozival članstvo sklepčne Skupščine naj ne mendra še naprej neprofitnih prizorišč in obrobnih (mladih) avtorjev (avtoric). Podprla sta me Činč in Pero Lovšin. Prevladala je pripravljenost čez poletje in na jesen, temeljito premislit ta dosedanji nedorečeni in škodljivi odnos Združenja podobnega podjetju s koncesijo.

Zadeve so baje delikatne in večplastne. Uspelo nam je preprečiti sprejem sklepa po katerem bi odslej tistim z manj avtorskimi prejemki sploh ničesar ne izplačevali, ker bomo zaradi visokih stroškov z njimi mi vsi manj dobili. V desetih minutah, ko sem šel podpisat obrazec za pokritje potnih stroškov pa so z veliko večino izglasovali dvig cenzusa za nove redne člane. Novi redni član (članica) mora od avtorskih pravic zaslužiti letno vsaj miljon SIT!

Sedanje harmonično vodstvo je bilo soglasno ponovno izvoljeno, edino Brecelj je bil vzdržan.

V fotostripu si lahko ogledate koliko dobre in okusno aranžirane hrane je ostalo potem, ko smo se vsi najedli. Razen Magnifica, ki ne mara črednih obedovanj in Činča, ki je imel usta polna besed upravičenega nezadovoljastva in je preskočil večerni obrok, ker tudi hujša.

Barko Mrecelj