sobota, 26.12.2015 10:31

Poziv za spremembo kriterijev

Objava dokumenta, ki se navezuje na Mojce Selak poročilo. Ker trenutno ne moremo objavljati linka na word datoteko, so tabele izmalicene, vendar se da razumeti vsebin...

Poziv za spremembo kriterijev v Javnem pozivu za sofinanciranje programov mladinskega dela, ki ga razpisuje Urad Republike Slovenije za mladino

Urad RS za mladino redno objavlja Javni poziv za sofinanciranje programov mladinskega dela. Namen javnega poziva je podpora mladinskemu delu in razvoju mladinskega sektorja v Sloveniji preko sofinanciranja prijavljenih programov tistim mladinskim organizacijam in organizacijam za mlade, ki imajo status organizacij v javnem interesu v mladinskem sektorju in javni zavodi, ki delujejo v mladinskem sektorju, ter ki ustrezajo ciljem in predmetu tega javnega poziva. Programi mladinskega dela so namenjeni mladim v starosti od 15. do dopolnjenega 29. leta.
Ustanova nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon želi opozoriti na do nevladnih organizacij diskriminatorna merila, ki se navezujejo na dodelitev sredstev za programe mladinskih centrov. Verjamemo, da so spodnje utemeljitve zadosten razlog za odstranitev ali preoblikovanje spornih meril iz Javnega poziva za sofinanciranje programov mladinskega dela v naslednjih letih.

Razpisovalec dodeljuje finančna sredstva za sofinanciranje programov po naslednjih skupinah treh skupinah: (i) nacionalne mladinske organizacije, (ii) mladinski centri in (iii) druge nevladne organizacije. Razpisovalec med uravičene prijavitelje na Javni poziv uvršča tako mladinske centre, ki delujejo kot javni zavodi kakor tiste, ki delujejo kot nevladne organizacije. Javni zavodi in nevladne organizacije preko nabora meril nabirajo točke, na podlagi katerih so ocenjeni njihovi programi in posledično dodeljena sredstva, nekatera od teh meril pa po našem mnenju nepravično diskriminirajo nevladne organizacije.
Zgornjo trditev želimo podpreti z analizo rezultatov Javnega poziva za sofinanciranje programov mladinskega dela 2015 za področje mladinskih centrov. Z analizo javno dostopnih podatkov bomo pokazali, da tudi številke potrjujejo našo tezo, da razpisovalec nagrajuje tiste organizacije, ki imajo redno delovanje dobro urejeno, tiste organizacije, ki pa so na poti urejanja razmer za uspešno redno delovanje pa kaznuje.
Podatke o prejemnikih sredstvi in dodeljenih sredstvih smo pridobili iz javno objavljenih rezultatov Javnega poziva na spletni strani ww.ursm.gov.si, podatke o zaposlenih pa iz spletnega portala www.bizi.si.


1. Sporno merilo: Velikost prostorov mladinskega centra
Točkovanje:
- od 150 do 300m2 (5 točk),
- od 301 do 600 m2 (7 točk),
- nad 601 m2 (10 točk).
Prostorske zmogljivosti mladinskih centrov so neposredno povezane načinom nastanka mladinskega centra. Mladinski centri – javni zavodi so ustanovljeni s strani Občin, ki praviloma zavodu tudi zagotovijo prostore. Ti so večinoma v občinski lasti zato javni zavodi nimajo stroška najemnine in vzdrževanja, posledično pa si lahko ‘privoščijo’ večje prostore. Poleg tega velikost prostora nima nikakršne povezave s kvaliteto programa ali kvaliteto mladinskega dela, ki se odvija v prostoru.
Predlog: Za zagotovitev nediskriminatornega ocenjevanja nevladnih organizacij in javnih zavodov je potrebno ta kriterij odstraniti.
Kot pozitivno ocenjujemo, da je URSM pred oddajanjem tega dokumenta že odstranil merilo, k se je nanašalo na natanitvene kapacitete v lasti ali (so)upravljanju mladinskih centrov, ki je bilo prav tako diskriminatorno do nevladnih organizacij.

2. Sporno merilo: Število redno zaposlenih vodstvenih ali redno zaposlenih usposobljenih programskih delavcev
Točkovanje:
- ni redno zaposlenih oseb (0 točk),
- do dve redno zaposleni in usposobljeni (vodstveni ali programski) osebi (5 točk),
- tri redno zaposlene in usposobljene (vodstvene ali programske) osebe (10 točk),
- štiri ali več redno zaposlenih in usposobljenih (vodstvenih ali programskih) oseb (15 točk).
Kadrovske zmogljivosti mladinskih centrov so prav tako kot prostorske zmogljivosti neposredno povezane, z načinom nastanka mladinskega centra. Mladinski centri – javni zavodi so ustanovljeni s strani Občin, ki praviloma zavodu zagotovijo vsaj enega zaposlenega, poleg tega pa imajo na lokalnem nivoju javni zavodi često prednost pri zagotavljanju javnih delavcev. Nevladne organizacije na drugi strani nastajajo zaradi skupnih interesov posameznikov, ki se združujejo v različne organizacije civilne družbe, katerih temelj je vsaj v začetku zgolj prostovoljno delo. Tekom razvoja nevladne organizacije se sicer zgodi tudi, da pride do redne zaposlitve, vendar v izjemno redkih primerih. Slovenija je namreč po statistikah zaposlovanja v nevladnem sektorju daleč za primerljivimi državami. Na to stanje ne vpliva pozitivno niti URSM, ki v javnem pozivu nagrajuje nagrajuje tiste organizacije, ki že zaposlujejo, tiste organizacije, ki so na poti do zaposlovanja kadra, pa kaznuje.
Analiza dostopnih podatkov: Javno dostopni podatki o številu zaposlenih, ki smo jih uspeli pridobiti so le približni, saj portal bizi.si navaja le podatke, ki organizacije delijo v skupine, ki zaposlujejo enega, dva, tri ali štiri, od 5 do 9, od 10 do 19, od 20 do 49 ljudi, ali pa ne zaposluje nobenega. Ko združimo te javno dostopne podatke s prejemniki sredstev na javnem pozivu dobimo naslednji graf:

Podatki kažejo, da so med tistimi mladinskime centri, ki so v letu 2015 pridobili sredstva na javnem pozivu URSM in nimajo nobenega zaposlenega ali pa imajo zaposleno zgolj eno osebo samo nevladne organizacije. Javni zavodi so najbolj zastopani v skupini od 5 do 19 zaposlenih. Med dvema in devetimi zaposlenimi v mladinskih centrih so prisotni tako mladinski centri javni zavodi kot nevladne organizacije. Med tistimi mladinskimi centri, ki imajo od 10 do 50 zaposlenih, sta zgolj dve nevladni organizaciji.
Graf jasno prikaže veliko razliko v zaposlovanju v mladinskih centrih javnih zavodih in tistih, ki delujejo kot nevladne organizacije.
Predlog: Za zagotovitev uravnoteženega razvoja mladinskega polja tako na nevladniški strani kot na strani javnih zavodov je treba izdatneje podpreti tiste mladinske centre, ki imajo manjše število zaposlenih. Predlagamo torej točkovanje:
- ni redno zaposlenih oseb (15 točk),
- do dve redno zaposleni in usposobljeni (vodstveni ali programski) osebi (10 točk),
- tri redno zaposlene in usposobljene (vodstvene ali programske) osebe (5 točk),
- štiri ali več redno zaposlenih in usposobljenih (vodstvenih ali programskih) oseb (0 točk).


3. Sporno merilo: Metodologija dela - izvedba različnih oblik in metod ter procesa, skozi katerega se razvija kompetence mladih, spodbuja aktivno samostojno delo mladih in njihovo sodelovanje z okoljem
Točkovanje:
- metode dela niso jasno opredeljene, ni razvidna vloga mladih pri izvajanju programa, kompetence, ki jih mladi pridobijo na aktivnostih, niso opisane (0 točk),
- metode dela so opredeljene, vloga mladih je razvidna, kompetence, ki jih mladih pridobijo na aktivnostih, niso opisane (5 točk),
- metode dela so opredeljene, vloga mladih je razvidna, kompetence, ki jih mladi pridobijo na aktivnostih, so opisane zelo splošno (10 točk),
- metode dela so opredeljene, vendar ni razvidno kako se navezujejo na predstavljeni program, kompetence, ki jih mladi pridobijo so opisane (15 točk),
- metode dela so jasno opredeljene in se navezujejo na predstavljeni program, jasno so opisane tudi kompetence, ki jih mladi pridobijo (20 točk).
Metodologijo dela URSM razume zgolj kot neformalno izobraževanje, kjer je način dela zelo formalen, strukturiran in rutiniran, ciljno usmerjen in neprožen v vsebini. Iz točkovanja pri tem merilu je razvidno, da pri primerjavi namena, časa, vsebine in nadzora procesa učenja želi različne oblike učenja tudi vrednostno opredeliti pri čemer v neskladju z evropskimi smernicami, ki dajejo velik pomen tudi aformalnemu ali informalnemu ter priložnostnemu učenju.
Zadrega je torej najprej terminološka saj pri razumevanju pojmov neformalnega, aformalnega in priložnostnega učenja nastaja zmeda zaradi uporabe enega termina kot sinonima za različne metode na eni strani. Prav tako se zatika tudi pri priznavanju rezultatov omenjenih neformaliziranih oblik učenja, saj za to ni postavljen metodološki okvir. Oblike učenja se v nasprotju z evropskimi smernicami postavljajo v hierarhijo, pri čemer je z metodologijo dela tesno povezano tudi to v kateri organizaciji se določen tip učenja dogaja (manj, ko je organizacija regulirana, več priložnostnega učenja je prisotnega) in predvsem skupine, ki jih določeno učenje dosega.
Nevladne organizacije in znotraj njih še posebej samonikla prizorišča so prostor alternativne kulture (v najširšem pomenu termina) in kritične misli, hkrati pa tudi nekonvencionalnega dela z mladimi – prav to pa pritegne k aktivnostim in aktivnemu participiranju skupino mladih, ki se ne identificirajo niti s šolskim sistemom niti s formalizirnanim sistemom učenja v obliki neformalnega izobraževanja. Preko nepodpiranja tovrstnega dela, se samonikla prizorišča sili v spremembo načina dela - pripravo več neformalnih izobraževanj, in hkrati odriva stran ciljno, ki ji je bil neformaliziran način dela pisan na kožo. Preko nepodpiranja (tudi finančnega) takšnega dela se iz pridobivanja vključevanja v aktivnosti izloča prav tisto ciljno skupino, ki bi ji morali posvečat več pozornosti – mlade z manj priložnostmi. Poleg aktivacije mladih in vzgajanje v kritične posameznike, katerih odločanje seže preko potrošniških vzgibov zaradi nepodpiranja in nepriznavanj pomena neformaliziranih oblik mladinskega dela trpijo tudi končni rezultati tovrstnega dela – manjša kulturna produkcija, manj sprememb v okolju, manj kritičnih posameznikov.
Predlog: URSM naj v sodelovanju z mladinskimi organizacijami, naslanjujoč se na že obstoječe dokumente s področja vrednotenja kakovosti mladinskega dela, pripravi metodologijo za vrednotenje različnih oblik tega dela in v skladu s tem prilagodi merila.
5.12.2014 je URSM že pripravil posvet z naslovom »Kakovost v mladinskem sektorju”, ki pa ni doživel nadaljevanja.


4. Sporno merilo: Število objav na spletnem portalu mlad.si
Točkovanje:
- od 0 do 3 objave (0 točk),
- od 4 do 7 objav (2 točki),
- od 8 do 15 objav (5 točk),
- 16 in več objav (10 točk).
Odmevnost programa organizacij se sicer standardno meri tudi v številu medijskih objav, prav gotovo pa ni relevantno merjenje število objav zgolj v enem mediju. Bolj relevanten kriterij bi prav gotovo bil število objav v mednarodnem prostoru, na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni.
Predlog: Uvede naj se točkovanje, ki bo dejansko odražalo odmevnost programa v medijih.

5. Sporno merilo: Redno objavljanje na spletnem portal mlad.si
Točkovanje:
- izvajalec ni/je redno objavljal na spletnem portalu mlad.si (vsaj ena objava v posameznem tromesečju) (0 ali 5 točk).
Redna prisotnost v medijih je pogojena z rednim programom, ki pa ga lahko zagotavljajo le javni zavodi, ki so neposredno financirani s strani ustanoviteljev. Na drugi strani nevladne organizacije zaradi slabe dinamike financiranja več programa izvajajo v drugi polovici leta.
Predlog: Za zagotovitev nediskriminatornega ocenjevanja nevladnih organizacij in javnih zavodov je potrebno ta kriterij odstraniti.

PRILOGA 1: Prejemniki glede na višino odobrenih sredstev (2015)
Naziv prijavitelja Odobrena sredstva v EUR
Kulturni center Semič *0
DPZN 0
DRUŠTVO AIA - MLADINSKI CENTER MENGEŠ 4.916,00
MLADINSKI CENTER ŠMARTNO OB PAKI 4.973,00
JAVNI ZAVOD RATITOVEC 5.031,00
ZAVOD ZA KULTURO, RAVNE NA KOROŠKEM 5.205,00
DRUŠTVO ŠTUDENTSKI, MLAD. IN OTR. CENTER LAŠKO 5.378,00
ZAVOD ZA KULTURO, TURIZEM IN PROMOCIJO GORNJA RADGONA 5.841,00
JAVNI ZAVOD SEVNICA 5.899,00
Mladinski center Hrastnik 5.957,00
Kulturno umetniško društvo SubArt 5.957,00
Familija - izobraževalni in terapevtski center 6.419,00
KLUB ŠTUDENTOV KRANJ 6.824,00
MLADINSKI KLUB NADE ŽAGAR ILIRSKA BISTRICA 7.344,00
DRUŠTVO SALEZIJANSKI MLADINSKI CENTER CELJE 7.460,00
MLADINSKI CENTER ORMOŽ 7.691,00
ŠALEŠKI ŠTUDENTSKI KLUB 7.981,00
LOKALPATRIOT Mladinski klub DNŠ 8.038,00
ZAVOD MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KAMNIK 8.270,00
SREDIŠČE ROTUNDA, Koper, Capodistria 8.443,00
DRUŠTVO SALEZIJANSKI MLADINSKI CENTER RAKOVNIK 8.443,00
MLADINSKO INFORMACIJSKI CENTER 8.501,00
MLADINSKI INFORMATIVNI IN KULTURNI KLUB MURSKA SOBOTA 8.617,00
MLADINSKI CENTER NOVA GORICA 8.790,00
KULTURNO D. MLADINSKI CENTER INDIJANEZ 9.022,00
DRUŠTVO SALEZIJANSKI MLADINSKI CENTER MARIBOR 9.022,00
CERKLJANSKI MLADINSKI ALTERNATIVNI KLUB 9.195,00
EVROPSKI KULTURNI IN TEHNOLOŠKI CENTER MARIBOR 9.195,00
RAZVOJNA AGENCIJA KOZJANSKO 9.195,00
Javni zavod za kulturo in mladino Medvode 9.311,00
DRUŠTVO ŠTUDENTSKI KULTURNI CENTER 9.426,00
DRUŠTVO ZA RAZV. PROST. DELA NOVO MESTO 9.600,00
ZVEZA DRUŠTEV MLADINSKI CENTER POSTOJNA 9.658,00
Mladinski center BIT 9.716,00
ZAVOD ZA ŠPORT JESENICE 10.120,00
JAVNI ZAVOD CENTER ZA MLADE DOMŽALE 10.120,00
MASOVNA Zavod 10.178,00
KULTURNO IZOBRAŽEVALNO DRUŠTVO PINA 10.583,00
MLADINSKI CENTER PRLEKIJE 10.872,00
MLADINSKO DRUŠTVO BISTRICA OB SOTLI 11.046,00
JAVNI ZAVOD CENTER ZA MLADE RUŠE - CEZAM 11.046,00
Zavod O, zavod škofjeloške mladine 11.277,00
ZAVOD ZA ŠPORT, TURIZEM IN PROSTI ČAS SEŽANA 11.277,00
BOB, zavod za izobraževanje in kulturne dejavnosti 11.566,00

Javni zavod Mladi zmaji - Center 12.029,00
MLADINSKI CENTER ZAGORJE OB SAVI 12.260,00
Javni zavod ŠKTM Radlje ob Dravi 12.549,00
JAVNI ZAVOD LITIJA 12.723,00
CENTER INTERESNIH DEJAVNOSTI PTUJ 12.838,00
PEKARNA-MAGDALENSKE MREŽE zavod 12.896,00
MLADINSKI KULTURNI CENTER MARIBOR 12.896,00
MLADINSKI CENTER VELENJE 13.012,00
JAVNI ZAVOD SPOTUR SLOVENJ GRADEC 13.243,00
ZAVOD ZA ŠPORT AJDOVŠČINA 13.301,00
MLADINSKI CENTER TRBOVLJE 13.590,00
MLADINSKI CENTER DRAVINJSKE DOLINE 13.764,00
CELJSKI MLADINSKI CENTER, javni zavod 14.053,00
MLADINSKI CENTER KRŠKO 15.209,00
ZAVOD ZA PODJETNIŠTVO, TURIZEM IN MLADINO BREŽICE 17.234,00


PRILOGA 3: Prejemniki glede na odobrena sredtva in število zaposlenih

Naziv prijavitelja Št. zaposlenih Odobrena sredstva v EUR
DRUŠTVO AIA - MLADINSKI CENTER MENGEŠ 0 4.916,00
DRUŠTVO ŠTUDENTSKI, MLAD. IN OTR. CENTER LAŠKO 0 5.378,00
KLUB ŠTUDENTOV KRANJ 0 6.824,00
MLADINSKI KLUB NADE ŽAGAR ILIRSKA BISTRICA 0 7.344,00
ŠALEŠKI ŠTUDENTSKI KLUB 0 7.981,00
CERKLJANSKI MLADINSKI ALTERNATIVNI KLUB 0 9.195,00
MASOVNA Zavod 0 10.178,00
DPZN 1 0
Kulturno umetniško društvo SubArt 1 5.957,00
ZAVOD MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KAMNIK 1 8.270,00
DRUŠTVO SALEZIJANSKI MLADINSKI CENTER RAKOVNIK 1 8.443,00
DRUŠTVO SALEZIJANSKI MLADINSKI CENTER CELJE 2 7.460,00
MLADINSKO INFORMACIJSKI CENTER 2 8.501,00
DRUŠTVO SALEZIJANSKI MLADINSKI CENTER MARIBOR 2 9.022,00
MLADINSKO DRUŠTVO BISTRICA OB SOTLI 2 11.046,00
MLADINSKI CENTER ORMOŽ 2 7.691,00
MLADINSKI CENTER ZAGORJE OB SAVI 2 12.260,00
Familija - izobraževalni in terapevtski center 3-4 6.419,00
LOKALPATRIOT Mladinski klub DNŠ 3-4 8.038,00
SREDIŠČE ROTUNDA, Koper, Capodistria 3-4 8.443,00
KULTURNO D. MLADINSKI CENTER INDIJANEZ 3-4 9.022,00
ZVEZA DRUŠTEV MLADINSKI CENTER POSTOJNA 3-4 9.658,00
Mladinski center BIT 3-4 9.716,00
MLADINSKI CENTER PRLEKIJE 3-4 10.872,00
Zavod O, zavod škofjeloške mladine 3-4 11.277,00
Kulturni center Semič 3-4 *0
MLADINSKI CENTER ŠMARTNO OB PAKI 3-4 4.973,00
Mladinski center Hrastnik 3-4 5.957,00
JAVNI ZAVOD CENTER ZA MLADE DOMŽALE 3-4 10.120,00
CENTER INTERESNIH DEJAVNOSTI PTUJ 3-4 12.838,00
KULTURNO IZOBRAŽEVALNO DRUŠTVO PINA 5-9 10.583,00
BOB, zavod za izobraževanje in kulturne dejavnosti 5-9 11.566,00
PEKARNA-MAGDALENSKE MREŽE zavod 5-9 12.896,00
MLADINSKI CENTER DRAVINJSKE DOLINE 5-9 13.764,00
MLADINSKI INFORMATIVNI IN KULTURNI KLUB MURSKA SOBOTA 5-9 8.617,00
MLADINSKI CENTER NOVA GORICA 5-9 8.790,00
EVROPSKI KULTURNI IN TEHNOLOŠKI CENTER MARIBOR 5-9 9.195,00
RAZVOJNA AGENCIJA KOZJANSKO 5-9 9.195,00
Javni zavod za kulturo in mladino Medvode 5-9 9.311,00
Javni zavod ŠKTM Radlje ob Dravi 5-9 12.549,00
MLADINSKI CENTER VELENJE 5-9 13.012,00
MLADINSKI CENTER TRBOVLJE 5-9 13.590,00
DRUŠTVO ŠTUDENTSKI KULTURNI CENTER 10-19 9.426,00
JAVNI ZAVOD RATITOVEC 10-19 5.031,00
ZAVOD ZA KULTURO, RAVNE NA KOROŠKEM 10-19 5.205,00
ZAVOD ZA KULTURO, TURIZEM IN PROMOCIJO GORNJA RADGONA 10-19 5.841,00
JAVNI ZAVOD SEVNICA 10-19 5.899,00
ZAVOD ZA ŠPORT, TURIZEM IN PROSTI ČAS SEŽANA 10-19 11.277,00
Javni zavod Mladi zmaji - Center 10-19 12.029,00
JAVNI ZAVOD LITIJA 10-19 12.723,00
MLADINSKI KULTURNI CENTER MARIBOR 10-19 12.896,00
JAVNI ZAVOD SPOTUR SLOVENJ GRADEC 10-19 13.243,00
ZAVOD ZA ŠPORT AJDOVŠČINA 10-19 13.301,00
CELJSKI MLADINSKI CENTER, javni zavod 10-19 14.053,00
MLADINSKI CENTER KRŠKO 10-19 15.209,00
DRUŠTVO ZA RAZV. PROST. DELA NOVO MESTO 20-49 9.600,00
ZAVOD ZA ŠPORT JESENICE 20-49 10.120,00
JAVNI ZAVOD CENTER ZA MLADE RUŠE - CEZAM 20-49 11.046,00
ZAVOD ZA PODJETNIŠTVO, TURIZEM IN MLADINO BREŽICE 20-49 17.234,00