nedelja, 29.5.2016 04:07

Po MKNŽ in LJ

dnevno pismo listi UPB v nedeljo 29. maja 2016

Zdravo vse/I!

Tu na Klancu v nedeljo 29. maja 2016 ob 15h17 se oblačje gosti in iztekajo se minute za pravočasno pobiranje bezga.

V Ljubljani je Dani ob 14h še dremal, ker ga ne moti sonce in pričakuje proti večeru vzdigovalca iz postelje. S Pecotom KUDovim, ki je dežural na svojem stečajnem morišču od desete dopoldne sva govorila preden se je lotil protiodklopnega elektro administriranja. Prepričana sva, da je bil ISKRE dogodek v KUDu dobrobit. Pecovi stiki z mladimi tam in najina (Arijanina in moja) snemalna dejavnost tudi tam se zdijo pomembni za UPB v prihodnosti.

V MKNŽ sva sinoči prispela še pravočasno in zamudila samo uvod okrogle mize, ki je bila fizično res okrogla a govorili so trikotniško, v glavnem Lecko, en mladi domači mogoče karieristek spraševalec in trpežni Benigar. Slednji mi je naglušcu, ki sem malo razumel-slišal odprl edini meni zanimiv pogled v glasbeni tematiki (prirejanje koncertov skozi čas) s svojo opazko, da so se pred tridesetimi leti skupine ustanavljale in igrale zaradi drugačnih razlogov kot danes. Pripominjanja občinstva je bilo malo, še največ je rekla Arijana, ki je med drugim demantirala Leckotovo pavšalno hvaljenje vsestranskega sodelovanja organizatorjev (tudi z Bubo). Čeprav sem bil pooblaščen v imenu uprave UPB (v telefonskih ločenih razgovorih s Samotom in z Želkom) strpno izraziti osredotočenost ustanove na druge teme, ki jih v Upravi vidimo kot pereče, se mi ni zdelo primerno nastopiti kot tujek v nekoliko samozadovoljni in samozagledani atmosferi, ki jo je ustrezno zaključil aplavz prisotnih. Z Arijano sva z dvema fotoaparatoma obkrožila obletnično prizorišče , nakupila hrano tudi za Danija in prišla v KUDa še pred začetkom nastopa mladih pesnikov in pesnic(?).

Za Ovd "Obredna daritev" štiridesetminutno stolčkovo izjavno omizje kvasitelja Breclja z mladim parom, s komunistko Zalo Bezljaj in z zadržancem Liopoldom Doronom. prisrčen razgovor mi je pokazal med drugim to, da je močno gibanje tisto kar se nekaterim mladim kaže kot edini možni temelj za spremembe, in tudi to, da je članstvo v Iskri možno tudi kot provokacija. Sklepno stičišče spoznavnega tovariškega pomenka se mi je zazdelo spoznanje o nujnosti agitacije. Kot režiserju se mi je zazdelo možno, da bi predvsem Zala , Liopold in biokemijka Angelika skozi naš videodokument govorili odločevalstvu in javnosti. Bom videl kako se bodo odzivali oni mladidi iz Dornberka in iz Šempetra, ki sem jih vgradil v vsebinski načrt.

Glavni organizator kulturne prireditve organizacije ISKRA v KUD France Prešeren Tine Bele mi je v zvezi s Socialnim centrom Rog zastavil dvoje vprašanj na katera sem z veseljem odgovoril. Nisem pozabil izpovedati resnice, da je rogovstvo nehalo sovzdrževati generator DPZN Veli Jože potem, ko je bila potrebno generalno popravilo. Tudi levji prispevek anarho novinarstva pri ustvarjanju predstave o Breclju, izdajalcu interesov mladih (februar, marec 2015) sem podčrtal. Ponoviti svoje očitanje tovarišem anarhistom, da so neustvarjalni (nedomiselni) in se oklepajo klišejev se mi ni zdelo nepotrebno.

Mimobežno me je pozdravil "Grk" Pavlišić s kolesarko Marušo, Aristotel je imel v krempljih Primoža Turka s tipkarico, Jani Kovačič me je povabil v digitalno ozvezdje SLO kantavtorstva, letečega kruhožerja Danija sva spravila spat v dokaj zaudarjajočo sobo 931 v bivšem hotelu LIPA na Celovški. Vstopiti smo mogli zato, ker je gostilna zraven delala čez delovnik, neslišni in hitri lifti so vsaj trije.

Občasno modroglavi izdajalec.