torek, 27.2.2007 10:26

Ura Prekmurskega škafa

Dostojanstvenik verske skupnosti Upanja brez razloga Dani Kavaš posebej za Dodogovor

Verska skupnost - Upanje brez razloga; Naša ura 10.februar 2007 ob 19:30 v Baza Vizia Teritoria 8.a+1 v Beltincih

Sem mislil in dojel, da za mano so ostali, ostali. Moje sožalje sem najprej želel sebi, ki nisem predčasno prehiteval in zatem še njim, ki jim je dano, a zaradi navdihnjenosti in sočustvovanjem s primitivizmom v okolici si nočejo dati dojeti, da bi se dohiteli. Verjamem, da verjamejo, a to jim ni v pomoč, da bi napredovali.

Se zbratli smo v Bazi Vizia Teritoria 8.a+1 v Beltincih na Naši uri Verske skupnosti v ustanavljanju; Upanje brez razloga februarja 10., da obeležimo kulturni praznik z dvodnevno kulturno zamudo. France Prešeren. Največji slovenski pesnik. Višina: 176 cm, premer pasu: 148 cm. Poklic: doktor prava. Životaril je med Ljubljano in Kranjem. Sanjal o romantiki in pisal pesmi v tem stilu. Včasih je bil žejen, občasno zaljubljen. Vse to pa ne pove nič, kot o vsem in vsemu več povejo sami verzi, napisani v času in za čas z napredno noto.

Prešernov Franc ni sprejemal kompromisov, ki bi mu omogočali bogatejše življenje v smislu materialne bogatosti in ni sprejemal bogate elite za katere je doktor prava bil kvečjemu tujek. Bil je v sporu z elito, je ni maral in lahko se reče, da jo je celo sovražil, po potrebi tudi blatil. Zaradi teh dejstev ga danes tudi obravnavamo in ga upoštevamo.

Sem dolgo upal in se bal,
Slovo sem upu, strahu dal,
Srce je prazno, srečno ni,
Nazaj si up in strah želi.

Biti vernik z upanjem brez razloga- ni lahko. Biti vernik z UBR še vedno pomeni biti pripravljen, da se marsičenu odrečeš. To pomeni, da moraš stati v prvi bojni vrsti boja za napredek, za srečnejšo in lepšo prihodnost.
S tem je razumeti notranjo samodisciplino, kar pomeni predvsem- zmago nad seboj. Za to je potrebna morala, ki od človeka veliko terja, a ta bi jo vseeno moral imeti.
Verniki z UBR moramo imeti vizijo prihodnjega.Imeti pa moramo tudi to vrlino,da smo skromni.Zavedati se moramo,da smo samo vojaki majhnega-nemočnega delavskega razreda in da moramo biti pripravljeni izpolniti vse kar nas izuči partija šaha.
Za karieristične in nezdrave ambicije ni mesta med verniki z UBR,zakaj to so lastnosti,ki jih z uspehom izkorišča razredni sovražnik.

Upajoči brez razloga mora biti discipliniran,samokritičen,vztrajen. Ne sme se bati prevzeti kakršno koli odgovornost, pa naj je še tako težka. Tovariško se mora vesti do drugih, človeško se mora obnašati do vsakogar, imeti mora razumevanje za nesrečo vsakogar. Skratka upajoči brez razloga moramo utelesiti vse najbolj pozitivne lastnosti, ki jih je ustvarila človeška družba, odkar obstaja. Bi ne govoril o raznih napakah, oziroma o samih napakah, ker temu takorekoč bi ne bilo ne konca ne kraja. Prizadevamo si, da bili bi vedno boljši, ker nismo nekakšni popolni nadljudje, ampak navadni smrtniki. Da bi pa dosegli, da bili bi boljši, moramo biti vztrajni in kritično, ter samokritično presojati svoje delo, da bi vedeli ali smo napravili dovolj ali ne.

Potrebno je, da se UBR in napredni ljudje v državi borimo za boljšo družbeno ureditev in zoper vsakršen odklon ali zlorabo ekološke znanosti in umetnosti. Potrebno je, da to znanost in umetnost prilagodimo specifičnim pogojem svoje dežele in si po njih določimo pot v nedehumanizirano družbo.
Za boljši jutri sveta se moramo boriti, ker to zahteva naša revolucionarna zavest, naša revolucionarna budnost, ne glede na to ali bomo lepši svet doživeli ali ne.
Ena naših glavnih nalog je nenehna idejna rast, disciplina in požrtvovalnost, zvestoba ljudstvu, da bodo ljudje lahko pobudniki nove zdrave in naprednejše družbe.
Družbena preobrazba je pa sila težavna in zamotana zadeva. Zlomiti nekaj kar se je kopičilo stoletja in stoletja, to omajati, odpravljati in ustvarjati nekaj novega, kar je dozorelo v najgenialnejših glavah, ki jih je rodilo človeštvo, zatem pa to novo usmerjati. To je najbolj naporno delo, kar si ga moremo misliti; opravijo pa ga lahko samo taki ljudje, ki so trdno odločeni vztrajati, ki bodo žrtvovali in ki bodo naredili vse, kar je v njihovih močeh, da se to delo res izvede. To so verniki z upanjem brez razloga.

Biti morajo učitelji in profesorji naši družbi, da bi se le-ta vsestransko preobrazila. To, prav to, je velika in najpomembnejša naših vernikov z UBR. Če pa hočejo biti učitelji in profesorji, morajo biti seveda razgledani, poznati morajo vse pereče probleme. Nikakor ni dovolj, da je nekdo upajoč brez razloga, pa zato že lahko postane profesor ali učitelj nove družbe. Zategadelj terjamo od upajočih brez razloga, da se močno potrudijo za lastno izobrazbo, da mnogo razmišljajo, da se vsebinsko poglabljajo v vse probleme, se z njimi dodobra seznanijo, da bi jih lahko potem pojasnjevali in tolmačili ljudstvu. Morajo prevzgajati druge, biti morajo nosilci zdrave napredne misli, biti morajo bistvo, jedro tistega najbolj pozitivnega, kar je dala ekološka znanost in umetnost. Ne smejo dovoliti, da bi jih zapeljal vsakdanji prakticizem in vsakdanje majhne skrbi, razne vsakdanje težave. Upajoči brez razloga morajo imeti široko obzorje in gledati morajo na daljno perspektivo.