sreda, 28.3.2007 12:10
EESO sporočilo št. 10
Zlonamerno novinarstvo ugiba o Primoževi nameri z družino se preseliti v Bruselj
Lep pozdrav ponovno iz Bruslja.
Tokrat zgolj s kratko novičko iz 85. seje strokovne skupine EESO za enotni
trg, proizvodnjo in potrošnjo, ki bo morda zanimiva za NVOje. Na njej smo
namreč obravnavali dve vsebini:
1. Mnenje EESO CESE 17/2007 o Poročilu komisije o politiki konkurence
za leto 2005 SEEC(2006) 761 fin. Poročilo je prevedeno tudi v slovenščino in
ima skoraj 200 strani. Za vse ki jih zanima zloraba prevladujočega položaja,
omejevanje konkurence, državne pomoči itd. obvezno branje.V njem so našteti in opisani primeri, ko je komisija posredovala proti državam članicam. Za slovenske NVOje morda zanimiv je primer, ko je komisija novembra 2003 uvedla postopek preiskave zaradi zakona (>Salvacalcio<), ki ga je sprejela Italija in je spremenil računovodska pravila za italijanske profesionalne športne klube in jim dodelil nekatere davčne ugodnosti. Komisija je izrazila zaskrbljenost ter označila ukrepe kot nedovoljeno obliko državnih pomoči.
Italija je potem z zakonom upoštevala mnenje komisije in odpravila ukrepe.
Primer - to je zanimivo - poudarja, da, ne glede na pozitiven odnos komisije
do spodbujanja športa - profesionalni nogometni klubi izvajajo ustrezne
gospodarske dejavnosti in zanje kot za vsa druga podjetja veljajo običajna
pravila o državnih pomočeh.
2. še pomembnejša je bila predstavitev zelene knjige komisije o
>Pregledu pravnega reda Skupnosti o varstvu potrošnikov< COM(2006) 744 fin. Dokument je preveden tudi v slovenščino. Komisija do 15.5.2007 zbira
pripombe in predloge na zeleno knjigo in vsakdo lahko po e-pošti (na
SANCO-B2@ec.europa.eu) ali na naslov DG SANCO pošlje pripombe in predloge
(ozači naj jih z >Response to the Green Paper on the Review of Consumer
Acquis<. Komisija želi z zeleno knjigo in posvetovanji pridobiti mnenja ali
je smiselno in potrebno, da sedaj razdrobljeno zakonodajo s področja
potrošnikov (8 direktiv in še vrsta druge zakonodaje, ki zajema varstvo
potrošnikov, pa spada neposredno med pravni red skupnosti) uredi bolj
horizontalno - torej skupne vsebine uredi v eni direktivi. Komisija
ugotavlja, da je sedanje stanje nepregledno, nekatere ureditve neustrezne,
vrsta pa je nedoslednost in praznin. Ključna vprašanja so:
* ali vertikalni (kot dosedaj vsaka problematika urejena v svoji direktivi) ali horizontalni (ena direktiva oz. manjšanje števila le teh) pristop ali kombinacija
* obseg urejanja (ali vsa potrošniška področja, ali samo čezmejni spori, spori pri poslih na daljavo itd.)
* stopnja harmonizacije - ali naj direktive pomenijo le minimalni standard (ki omogoča državam višjo stopnjo varstva) ali t.i. polno harmonizacijo (ki pomeni obveznost upoštevanja)
V ta namen je komisija v prilogi pripravila vrsto vprašanj, na katero si želi odgovore pri nadaljnjem odločanju o nujnosti zakonodajne pobude. Da je to pravi način posvetovanja dokazuje tudi jasna trditev komisije, da bo vsakemu zakonodajnemu predlogu priložila tudi oceno učinka.
Sam sem predstavniku komisije zastavil vprašanje ali je lahko predmet horizontalnega urejanja tudi področje preventivnih ukrepov za varstvo potrošnikov (osveščanje, informiranje itd.) in ali je mogoče na ta način urejati tudi alternativne oblike reševanja potrošniških sporov (mediacija itd.) ter ali komisija namerava tudi pravno varstvo potrošnikov urejati v novi (če bo do nje prišlo) direktivi, zlasti pa ob tem zagotoviti tudi mesto potrošniškim in drugim strokovnim organizacijam, ki se ukvarjajo s varstvom pravic potrošnikov. Predstavnik komisije je menil, da ni nobenih ovir in predlagal, da takšen predlog (v obliki vprašanja na katerega bi komisija tudi odgovorila) naslovimo na zgornji naslov in to še pred koncem roka za posvetovanja. Ker bi bila smiselna širša razprava o tematiki tudi v Sloveniji, vsaj med potrošniškimi organizacijami, bom to predlagal tudi Uradu za varstvo potrošnikov.
Prijazen pozdrav v LJ in hvala za objave !
Primož Šporar
PIC, EESO
|