sobota, 29.9.2007 11:28
Mala refleksija
včerajšnje ulične zabave
Rogovci smo včeraj, v dveh sončnih odmorih, ki si jih je privoščila prihajajoča jesen, odplesali svojo prvo ulično zabavo. Atmofera na zabavi je bila tako dobra, da smo se po prihodu na dvorišče tovarne strinjali, da bomo odslej takšne parade izpeljali enkrat mesečno. Včerajšnja ulična zabava je bila pika na i delu z mediji, ki smo ga uspešno opravili v zadnjih tednih. Rezultat obojega je, da je Rog dobil svoj glas in vidnost v javnosti. To so nam pred tem odrekali. Naj spomnim, da je MOL konec marca prepovedala vstop v tovarno predstavnikom medijev. To se je spremenilo z imenovanjem kontaktne osebe. Na žalost pa je župan z nepodpisom pogodbe vse dogovore in vse pokuse, da uskladimo interese začasnih uporabnikov in uporabnic ter MOL, vrnil na izhodiščno tocko. Rogovci bi naj bili ponovno na milost in nemilost prepuščeni dobrohotnosti župana. Medijski "zaporni ogenj" je bil uspešen. Javnost je seznanjena, zakaj gre pri začasni rabi Roga, se več, iz večine medijskih prispekov izhaja, da nas razumejo in celo podpirajo. Začasna raba praznih objektov kot način zagotavljanja prostorov za neodvisno kulturno, umetniško in socialno produkcijo je v slovenski javnosti dobila legitimnost.
Seveda se na podporo javnosti ne da zanašati. Zaradi odvisnosti medijskega poročanja od interesov lastnikov, se lahko hitro zgodi, da bo v uredništvih zapihal nam nenaklonjen veter. Zato je pri včerasnji paradi pomembnejši angažma začasnih porabnikov in uporabnic. Ta je bil fantastičen. Parada je kazala kreativen duh, ki ga gojimo v Rogu, hkrati pa tudi našo sposobnost, da artikuliramo skupno, ne da bi zato žrtvovali različnost, in nenazadnje našo sposobnost dogovarjanja in usklajevanja, ne da bi igubili smisel našega početja in iskrenost. Včeraj se je po ljubljanskih ulicah premikala formacija novega tipa, rogovski "svet za vse".
Grenak priokus včerajšnji paradi daje dejstvo, da smo bili sami, da nerogovcev skoraj ni bilo. Čeprav smo pred parado pozvali k solidarnosti, pri čemer ta ne pomeni biti solidaren z nekom, ampak delovati za skupno stvar. Za avtonomijo, za obstoj samoniklih, za prostore konkretne opredelitve naših želja in potreb, za prostore neodvisnega ustvarjanja, za nove načine biti skupaj, za rahlanje pritiskov investitorjev in neoliberalnega institucionalnega menedzmenta. Morda bi tudi Rogovci gledali vstran, če bi bil kdo drug v težavah, sami pa bi se še naprej pogajali z občino. Zagotovo sta tudi v Rogu prisotna dva pristopa. So tisti, ki mislijo, da niso zato tu, ker hočejo reševati svet in so tisti, ki mislijo, da če hočejo izraziti sebe, če hočejo biti, to kar so, morajo spreminjati svet. V težkih časih je najlaže, saj oboji z lahkoto stopimo skupaj. So pa bili za Rogovce boljši časi, pa smo se vseeno odzvali na klice k solidarnosti Metelkovcev, ko so lani rušili Malo šolo, Art centra na Goričkem (ko so jih lokalni šerifi deložirali), Rogovci smo bili med tistimi, ki so organizirali protest proti preganjanju Strojanovih, v Rogu se je organizirala karavana izbrisanih v Bruselj, akcije proti Centru za tujce...
Naslednja ulična zabava bo čez en mesec, ne glede na to, ali bodo takrat za nas dobri ali slabi časi. Upamo, da se nam pridružijo tudi drugi, ne glede na to, ali bodo takrat za njih dobri ali slabi časi. To je bistvo delovanja za skupno stvar.
Andrej Kurnik
|