četrtek, 29.11.2007 12:01

SI Predsedovanje EU

Reportaža o seminarju 26/27.11.07, Velenje

Ob 8.30 sva s Kajo krenila iz Nove Vasi proti Ljubljani, kjer sva se v njenem stanovanju še eno uro odpočila. V Velenju sva prispela točno, ob 12.00. Sledila je registracija in odlično self-service kosilo v hotelu Paka (štiri zvezdice). Po prebavljalnem sprehodu po mestnem parku kjer sva si ogledala znamenitost mesta (Velik kovinski kip Josipa Broza) sva šla nazaj v hotel, v predavalnico št.1 kjer se je ob 14.00 začel seminar. Prvi »nastopajoč« Zorko Škvor iz Urada za Mladino nas je še kar zamoril, kajti njegov govor je bil nedinamičen, nejasen, poleg tega se nam je prekleto spalo, saj sva bila presita.
Zorko Škvor nam je pojasnil (ali vsaj poskusil pojasniti) namene seminarja, glavno je bilo predvsem informiranje. Informiranje o mednarodnem sodelovanju na področju mladine, o mednarodnih strukturah za mlade itd. Priprave na predsedovanje (18 mesečni program) so nadaljevanje politike mladinskega pakta. S pogajanji, s koordinacijo pridemo do dokumentov in do aktivnosti. Gre za dialog ki je še možen, ki govori o spoštovanju, o upoštevanju različnosti, o sobivanju.

Bolj živahen in »karizmatično« razpoložen Janez Škulj je pojasnil kaj je podporni instrument za mladino ki se imenuje MVA (mladi v akciji). Program MVA je določen kot finančni instrument za mladino. Njegovi stebri so evropski mladinski pakt: zaposlovanje, izobraževanje, usklajevanje med profesionalnimi in družbenimi problemi…
Drugi pomemben steber je strukturirani dialog, ki je dialog med mladimi, je prispevek mladih k oblikovanju politike na evropski ravni (od lokalnih, do nacionalnih, do evropskih in obratno). Opozarjal je na to, da mladinski delavci delajo premalo, da bi se kaj »evropskega« poznalo na lokalni ravni. Opozarjal je tudi na pomembnost zakona o mladini, saj občine delujejo na področju mladine in vključujejo razne strukture (mladinski sveti..) brez zakona.

Po prijetnem odmoru za kavo je začela Barbara Zupan, o procesu »peer learning« in o participaciji mladih z manj priložnostmi. To je pobuda, ki želi spregovoriti prečno. Vladno-nevladno, nacionalno-internacionalno. Participacija mladih je področje, ki ga lahko politika spodbuja s kakovostnim informiranjem, s participacijo mladih v državljanskem življenju, s participacijo mladih v dejavnostih informiranja. Poziva se naj države članice Eu oblikujejo stalen in strukturiran dialog z mladino ter vstavijo pogoje za enakopravno participacijo vseh mladih. Potreben je stalen razvoj mladinskih politik. Kot primer dobre prakse v Sloveniji je Barbara Zupan omenila Društvo zaveznikov mehkega pristanka Krško, »Video kot metoda vključevanja mladih Romov«.Dobil sem kopijo Dvd-ja s tem naslovom, je že na varnem v Mkscju in upam da si ga bomo ogledali kajti se mi je zdel kul.

Ob 17.15 se je šele začelo pravo trpljenje, saj so nastopali predstavniki Mame In Mss-ja. Za Mamo je reklamiral Uroš Skrinar in na kratko razložil delovanje tako rečene mladinske mreže. Matic Bizjak se je trudil nas prepričat o ključni pomembnosti Mladinskega sveta Slovenije. Njihov spektakel je avdio posnet na diktafon in bo objavljen ob tem članku.

Ob 18.30 nas je čakala odlična večerja, med katero sem spoznal par zanimivih »modelov« med katerim predstavnik (predsednik?) mladinskega centra iz Ajdovščine, študent farmacije, ki pravi da farmacevtski lobiji niso nič krivi zaradi predragih zdravil, krive so samo vlade. Mah…

Po večerji sva s Kajo takoj odšla, ostali so se pa najbrž udeležili verjetno ne preveč zanimivega programa Mc-ja Velenje, saj je napovedana glavna atrakcija - velenjska improliga, na žalost odpadla.

V torek sem se udeležil programa brez Kaje, saj je ona imela pomembna predavanja (na katera ni šla, ker je zaspala!). Hitel sem proti Velenju, zamujal sem. Ob 9.35 sem vstopil v predavalnico in se vključil v eno od dveh delovnih skupin. Potekala je delavnica na kateri sta dve delovni skupini poskusile dajat dobre predloge glede problematike kulturnega dialoga in vključevanja mladih z manj priložnostmi. Jaz sem bil v skupini, ki je razpravljala o medkulturnem dialogu. Poudaril sem, da rešitev ni fuzija v eno samo realnost ampak je sprejemanje in spoštovanje različnosti. Odstopal je dober govornik iz Izole (njegovega imena se ne spomnim) kateri je na koncu delavnice tudi predstavljal naše predloge. Kot dobre prakse smo našteli Cnvos, Vsi drugačni vsi enakopravni, Mladi v akciji, E-cnvos, Dodogovor.org, Mladi brez izgovora itd. Strinjali smo se o večjem učinku počasnih in konstantnih sprememb v dobro v primerjavi z revolucijami. Iskali smo možnosti financiranja teh aktivnosti.

Sledile so predstavitve predlogov delavniških skupin in zaključni povzetki seminarja. Tudi to je posneto na diktafonu.

Potovanje nazaj ni bilo prijetno. Sonce me je slepilo, gretje moje petnajstletne Alfe 155 je delalo samo kadar ji je pasalo, imel sem paranojo da se bo matica od končnika volana spustila (kakor se mi je pred nekaj meseci zgodilo) in zato sem se dvakrat ustavil na bencinski črpalki in pregledal podvozje vozila.

Objavljen je mini fotostrip.

Za DPZN Samuel Simonovič