nedelja, 27.2.2005 01:20
Osnovna šola Civilnega dialoga v Kopru
Civilni dialog je razvitost vladno-nevladnega dogovarjanja, je dojemljivost oblasti za pobude družbenih skupin, ki ne stremijo k dobičku in so načeloma nestrankarsko organizirane. Ta »načeloma« sem zapisal lokalni »vladnik«, član Sveta Mestne občine Koper (predstavnik liste občanov) tudi zaradi Generalnega sekretarja Stranke ekoloških gibanj, gospoda Karla Lipiča. Oba, on in jaz sva namreč sočlana Pogajalske skupine, torej predstavnika nevladnega sektorja v pogajanjih z vlado. Hotel sem povdariti, da meja do katere predstavniki nevladja smemo vstopati v sfero oblasti, ni določena. Tudi obratno je danes še marsikaj mogoče; najvišji veljaki parlamentarnih strank so na čelu velikih, stebrnih nevladnih organizacij. Najprej na sestankih Pobude se bomo nevladniki morali dogovarjati o stališču do te zabrisanosti. Zaenkrat smo na zadnjem sestanku Pobude (julija 2004) sprejeli sklep, da vodstveniki (vodstvenice) strank ne morejo biti tudi predstavniki nevladnega sektorja. Zapisničarka tega sestanka (Julija Škarabot) je odločilno nianso tega sklepa sicer v formulaciji zapisnika prekrila (potvorila) vendar obstaja tonski zapis, obstaja luknjičav spomin prisotnih. »V zraku« še lebdi tudi takrat nepodprt predlog Nataše Sukić izrečen na tem sestanku; po njenem mnenju nevladja ne bi smeli predstavljati edinole vodje parlamentarnih strank. Če se vrnem k prvemu stavku. Ta bi se moral pravzaprav glasiti: vpliv družbenih skupin, ki ne stremijo niti k dobičku niti k vladanju, na odločitve oblasti je merilo razvitosti Civilnega dialoga.
V neustavni Mestni občini Koper se v zadnjem letu razživlja fronta nasprotovanja med lokalno oblastjo (županom, Svetom občine, Občinsko upravo) na eni strani in med prebivalci (občani in občankami z jedrom ogorčenih staršev ob zelo zavzeti podpori Krajevnih skupnosti) na drugi strani. Reklo bi se lahko, da gre tu za ostro, če ne najostrejšo obliko Civilnega dialoga saj občasnik Krajevne skupnosti Koper- center na prvi strani v naslovu poziva k referendumu in ga enači z nezaupnico županu. V resnici ima trdo dogovarjanje tudi čisto politične razsežnosti saj donedavna najmočnejša stranka v Kopru Združena lista, nasprotuje večini članic in članov Sveta Mestne občine in podpira zahteve nezadovoljnih občank in občanov. Tudi o demokratični zagretosti (brezinteresnem navdušenju za upoštevanje mnenja krajanov) vodstva Krajevne skupnosti center bi se dalo razpravljati saj je njen predsednik Damjan Vremec oškodovanec. Nova občinska oblast ga je namreč odstavila od turističnega »korita«, ki je bilo dolga leta njegova »domena«. Nevtralnost lokalnega medija Primorske novice je tudi zgolj teoretična, ker so ta prevladujoči (lokalni) medij tudi prizadeli sklepi Občinskega sveta; vzeli so mu »koncesijo« na področju oglaševanja. Bitka za interese naših otrok, torej boj za »našo prihodnost« se odvija zaradi predvidene gradnje nove (ene same a baje prevelike) osnovne šole na terenu kjer zdaj v ruševine spreminjajo na stebrih v prvem povojnem obdobju postavljeno Osnovno šolo Pinka Tomažiča. »Civilna stran« hoče dve manjši šoli, lokalna oblast pa načrtuje eno in si je pridobila tudi strokovna mnenja ter republiška soglasja. »Civilisti« kličejo in zbirajo podpise za referendum, vladna stran je napovedala začetek rušenja šole za ponedeljek, razdirati pa so jo začeli že danes.
Že od lanske pomladi, ko je »Poslovodja« (Župan Mestne občine Koper) brez javne razprave predlagal prvotno dve šoli v istem poslopju in takoj zatem eno šolo, ki bi nadomestila dve, je ves čas očitno; obe strani (recimo vladna in na primer nevladna) v dogovarjanju delata »osnovnošolske« napake. Izvoljeni Prvi občan se je odločil brez posvetovanja z najbolj prizadetimi oziroma s krajani. Tudi strokovnega mnenja si ni poiskal vnaprej ampak šele potem, ko je izbruhnila afera. Drugo stran pa je mogoče obtožiti, da je hote in nehote postala orodje medijske in politične manipulacije. Potem, ko je Občinski svet izglasoval v nočni decembrski seji Proračun za leto 2005 in v njem način financiranje ene nove šole s prodajo »luških« delnic Mestne občine (MO) Koper smo zdaj v fazi zbiranja podpisov za 25 miljonsko investicijo v demokratično institucijo Referenduma in tik pred izglasovanjem (z dvotretjinsko večino) odprodaje baje strateške koprske »delniške« lastnine. Ni se mogoče izogniti vtisu, da se z bližanjem vrhuncu »osnovnošolskega sporazumevanja« razplamteva v Kopru že predvolilni boj za lokalne volitve, ki bodo v jeseni prihodnjega leta. Iz občinskega sveta sta pred kratkim protestno izstopila bivši župan Dino Pucer in bivša županja Irena Fistrova. Občinski svet na županov predlog hoče imeti trobilo o svoji uspešnosti (časopis MOK).Vsi našteti »manevri« poglabljajo politično razcepljenost na dva pola: na prožupanov in na proti-županov blok. Na tej točki pa smo že pravzaprav popolnoma daleč od reševanja problemov občanov, v takem vzdušju Civilni dialog ni več upoštevanja vredna praksa ampak kvečjemu prozorni paravan za katerim samo slepi in sprenevedeži ne vidijo boja za oblast. To je ničelna točka Civilnega dialoga, to je njegov osnovnošolski, KP cvek.
Marko Brecelj
|