sobota, 29.8.2020 09:54
Proti sardinjenju podljudi
Strel na Doda iz postojnskih demonstracij
"Še pri Custozzi bal se nisem smrti, zrl ji v oči -
pa tukaj mar ko dete bi trepetal, če list šušti?!" (Anton Aškerc)
Veliki protestni ponedeljek 24. 8. pred koncentracijskim taboriščem v Postojni. Z našo prisotnostjo smo bili prisiljeni pokazati, da tudi Slovenci spadamo med čuteča bitja, da nas moti znašanje nad najbolj nebogljenimi in podvrženimi, ki so se znašli v naši domovini. Drek se dela iz železne zavese.
Za železno zaveso stare babe puljo rdečo peso. Dandanes le še bolj rjaví in krpajo luknje v njej, vendar se je žal podeseterila. Ne tako davno so prebežniki prek nje na zahod veljali ”v raju” za nesporne junake. V dobi monomanije kapitalizma pa je mrak padel na podobno zaveso, ki se je s sodobno tehnologijo povišala do neba. Veterani najtežjih dolgoletnih ter komaj predstavljivih migracij so danes 1. samodejno oropani junaštva in 2, temeljito razosebljani, kljub temu, da 3. večina od njih prihaja iz razmajanih, sistematično uničevanih držav. Čez železno zaveso prek trupel.
Na prizorišču v Velikem otoku pri Postojni (kjer so zadnje desetletje prejšnjega stoletja životarili begunci iz južnoslovanskih vojn ter izbrisani prebivalci Slovenije) so bile prisotne tri skupine ljudi; 1. ilegalizirani protestniki med katerimi je vztrajala siva miš, 2. pripadniki represivnega organa za notranje zadeve in 3. neenakopravni junaki-prebežniki čez rezila žic-mejnic. Tudi med pripadniki druge skupine se k sreči občasno najde kakšen Človek. Nobeden pa žal še ni slišal za pokole v Guelmi, Setifu in Kherrati ...
Med tem, ko si je množica zunaj krčevito prizadevala vzpostaviti stik z najšibkejšo skupino v državi, so v notranjosti objektov (ki so jih zgradile zanesljive roke delavcev iz Bosne) modro-črni valpti z grobostjo in grožnjami dušili silobran tlačencev. S podljudmi se sicer vsakodnevno vzdržujejo govora v marsikomu razumljivi angleščini. Celo slovenščina je zanje dovolj dobra le za policijske pse. Ko prosilcem za azil nosijo hrano se nanje ponižujoče derejo: "Mangiare!" Med protestom so potrpele tudi privedene službene živali.
Člani Društva za počasnejše slabšanje okoliščin opozarjamo, 1. da je pulz čutečih vsak dan močnejši in 2. da je branje tega zapisa do konca namenjeno temu, da solidarnost s tlačenimi v Postojni stopnjuješ tudi ti. Pod to besedilo je postavljena reportaža v obliki 20. fotografij s pripisi (ali morebitni scenarij fotostripa s komentarji). Tisti, ki bi jo prebrali do konca ste legalno vabljeni na prizorišče zločina v okrepljenem številu.
aJSAV čIČNEC
|