četrtek, 30.3.2023 10:13
Iz časov, ko je Stalin še dihal s polnimi pljuči
Do odprtja razstave “Drago Cenčič: To sem narisal” v mksMc Botegin 6. aprila 2023, kanimo vsakodnevno odštevati s po enim zapisom sanj razstavljajočega neumetnika
(Sanje št. 309 o Golem otoku z naslovom Med Preprijemalci)
Sam ne vem, ali sem padel v neko čudno služenje ali pa je vse samo igra. Določene so nam neke funkcije ali vloge. Padel sem med več tako imenovanih Preprijemalcev, nad seboj imamo Šefa, Kontrolorja, Dobavljača in še nekoga na najnižjem položaju Prijemanca. S tremo stojim na morski obali skupaj še z drugimi Preprijemalci in sem prvi člen v njihovi verigi. V daljavi se pojavi čoln, ki ga vodi Dobavljač. V čolnu ni sam, pač pa je z njim čudna smešna bleda figura Prijemanec. Tega šibkega moža sprejmem najprej jaz. Močno ga primem in ravnam z njim zelo surovo. Lahek in nemočen je kot papir. Sprašujem ga razne stvari, pri tem ga tudi udarjam tako, da mu poškodujem uhelj. Takoj nato ga predam naslednjemu v verigi in vsi ga grdo obdelujejo. Vidim še, da pride nazadnje do Šefa, nato pa izgine in ga ne vidim več. Ne vem, kaj se je z njim zgodilo, niti me to ne briga. Nazadnje se dobimo vsi s Kontrolorjem pri neki mizi in imamo sestanek. Kontrolor mi očita, da sem bil zelo neprijazen. Ko ga vprašam, ali mi očita ravnanje s Prijemancem, dobim odgovor, da sem z njim v redu ravnal, da pa sem bil neprijazen do svojega najbližjega soseda v verigi. Ta odgovor vzbudi smeh občinstva, ki nas obkroža. Sedaj se mi zazdi, da smo igrali nekakšno igro, kot v gledališču.
|