petek, 31.3.2023 07:59
Malodušna rit redko spusti vesel prdec. (M. Luther)
Drugi dan odštevanja do odprtja razstave “Drago Cenčič: To sem narisal” z novim zapisom sanj avtorja …
... ljubitelja protestantizma, ki se je pred dvema tednoma v nemškem Wittenbergu udeležil slovesnosti ob odkritju spominskih plošč Juriju Dalmatinu in Adamu Bohoriču.
(Sanje št. 363 z naslovom Kriminalistka Brigita)
Na drugi strani Dunajske ceste zagledam kriminalistko Brigito, ki skrbi za varnost otrok. Pravkar je zaustavila kolesarja z otrokom in v obeh spoznam svojega strica Stanka in svojega sina Vasjo. Pripeljala sta se iz Ježice. Po krajšem postanku oba nadaljujeta z vožnjo in zavijeta proti Šarhovi ulici. Kriminalistka jima počasi sledi in zavije v trgovino na vogalu. Tudi jaz vstopim v trgovino, vendar je Brigita v živahnem pogovoru z drugimi ženskami pri pomerjanju oblek. Menda me je opazila, vendar se dela, kot da me ni. Končno le spregovori z menoj in oba se odpraviva ven. Videti je, da hoče preveriti, ali Vasja res prebiva na Šarhovi ulici. Tako greva skupaj do bloka in pričneva se vzpenjati po stopnicah. Brigita hodi pred mano, tako da občudujem njeno gibko, čeprav malo močnejšo postavo. Prav nič ji ne bi računal, si mislim. Ko pridemo v kuhinjo, takoj prideta zraven stric Stanko z Vasjem, torej je vse v redu. Kmalu pride v stanovanje še mama, ki Brigito zadržano in z nezaupanjem sprejme. Vsi smo sedaj v kuhinji, tudi oče. Na klopi in na mizi je polno razne šare, vendar povabim kriminalistko, naj sede tesno k meni. Razvije se živahen razgovor. Opazujem strica in očeta, zelo sta si podobna; stric je sicer mlajši za 4 leta. Brigita mi da velik kos peciva, ki je napolnjen z marmelado. To z veseljem vzamem, a moram zelo paziti, ker se mi marmelada razliva po rokah.
|