nedelja, 30.4.2023 10:28
Muzej Marka Breclja v nastajanju
Koncept napisan konec leta 2022 za svetovalko župana MO Koper za kulturo objavljamo danes ob njegovem rojstnem dnem. Časovnica in finance spisani v okviru, ki več ni aktualen.
Marko Brecelj v muzeju!? Mar ni to v neskladju z načeli njegovega delovanja? Predlog vzpostavitve Muzeja Marka Breclja v nastajanju temelji prav na tem paradoksu!
Marko Brecelj (1951–2022) se je rodil v Sarajevu, odraščal v Afriki in Mariboru, živel in deloval v Kopru. Tu je leta 1972 napisal svojo "prvo tazaresno" pesem Stonesi spoznajo moje stare starše, ki je dve leti kasneje izšla tudi na kultnem prvencu Cocktail. Soustanovil je skupino Buldožer in z njo nastopal do leta 1979, v 80. letih pa s pesnikom Ivanom Volaričem Feom kot Duo Zlatni zubi obšel Slovenijo in Jugoslavijo ter ustvarjal v zasedbah Marjanov čudni zajec, trio Javna vaja in duo Javna dvaja.
A Brecljev opus ne obsega "samo" glasbenih stvaritev, ki so medtem že ponarodele, vsekakor pa zaznamovale več generacij prebivalcev iz vseh držav nekdanje Jugoslavije, pač pa zajema celostno ustvarjalnost Marka Breclja kot umetnika–državljana, ki se je dosledno upiral lastni mistifikaciji in fetišizaciji. (Čeprav je leta 2019 za svoje delo prejel Ježkovo nagrado, leto kasneje pa še Zlato piščal za življenjsko delo.) S celostno ustvarjalnostjo imamo v mislih predvsem njegovo tenkočutno snovanje umetniških in civilnodružbenih akcij, ki jih je izvajal skupaj s številnimi sodelavci in podporniki. Marko Brecelj je bil pesnik, performer in glasbenik, pa tudi aktivist, politik ter kulturni in mladinski delavec in prav nobene od teh vlog ni opravljal po standardih kulturne oz. nevladniške industrije. Osebe Marka Breclja ne moremo ločiti od delovanja Društva prijateljev zmernega napredka (DPZN) in Ustanove nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon (UPB).
Zato Muzej Marka Breclja (MMB) ne more biti posvečen eni osebi, pač pa eri, v kateri je Marko Brecelj živel in deloval. Posvečena bo ljudem – posameznikom in generacijam s katerimi je živel, (so)deloval, (so)ustvarjal, jih vzgajal in jim bil vzor. Dogodkom in projektom, ki so pod njegovim idejnim vodstvom nastali in se razvijali za časa njegovega življenja. Političnim spremembam in njegovemu odnosu do njih.
Predstavitev so pripravili
Arijana Brecelj Markučič, predsednica Društva prijateljev zmernega napredka (lastnik arhivskega gradiva) in imetnica avtorskih pravic po pokojnem Marku Breclju
Peter Tomaž Dobrila, programski vodja Multimedijskega centra KIBLA, kustos in strokovnjak za evropske projekte
dr. Alenka Pirman, doktorica znanosti s področja heritologije
Cilji in naloge MMB
Ohraniti in zaščititi zapuščino Marka Breclja
(inventarizirati, konzervirati, hraniti v depoju, digitalizirati),
- zagotoviti, da ta ostane v Sloveniji
(pridobiti primerne depojske in razstavne prostore v Mestni občini Koper in finančna sredstva tako na občinski kot na državni ravni; sprožiti postopke vpisa v razvid muzejev in zagotovitve statusa nacionalnega bogastva posameznim zbirkam),
- omogočiti najširši javnosti dostop do dediščine Marka Breclja
(odpreti muzejsko-galerijske prostore, snovati in producirati razstavne idr. kulturne dogodke, založniške in raziskovalne programe, objavljati digitalizirane vsebine na spletu),
- razvijati njen mobilizacijski potencial na lokalni, regionalni in mednarodni ravni
(vzpostaviti širok krog sodelavcev, raziskovalcev, promotorjev …, sodelovati z lokalnimi kulturnimi in turističnimi organizacijami ter institucijami, sorodnimi mednarodnimi muzeji, inštituti, kulturnimi centri ipd.),
- spodbujati ustvarjalnost med mladimi, medgeneracijski dialog, socialno vključenost in enakopravnost spolov.
Poslanstvo MMB
Namen Muzeja Marka Breclja je na duhovit in privlačen način ponuditi javnosti na razpolago celotno zapuščino in s tem omogočiti spoznavanje in raziskovanje širine ter pomena dela in lika Marka Breclja. Izpostaviti njegovo ustvarjalnost in radodarnost. Spodbuditi kritično razmišljanje. Pozvati sodobnike, mlade in bodoče generacije k upiranju dehumanizacijskim procesom.
Iz zapuščine v zbirko
Bogastvo in raznolikost zapuščine najbolje ilustrira kar "prvi poskus osnutka Seznama bogastva oziroma smeti", ki ga je Marko Brecelj sam napisal leta 2021:
1) Avtomobili, 2) Cocktail obilni poslovilni, 3) plakati, ki so viseli, 4) zvočni posnetki koncertov, 5) video arhiv brez Mehkega terorizma, 6) Mehki terorizem, 7) fotoarhiv, 8) Dodogovor 2004–2021, 9) originali Trobent in Klarinetov, 10) zgodovinska zvočna oprema (smeti), 11) Ladijski dnevniki in seznami članstva, 12) darila umetnine, 13) zgoščenke, 14) Stripzidi, 15) mozaiki socialne skupine Trst, 16) generator (kabli), 17) stripi, 18) biljardna miza, 19) premično dvigalo (viličar).
Zapuščino Marka Breclja lahko po tipu gradiva razdelimo na zvočne zapise (solo glasbeni projekti, projekti s (so)ustvarjalci, govori, posnetki glasbenih eksperimentov ...), videodokumente (posnetki koncertov, TV in radijskih oddaj, predavanj, performansov, političnih govorov in intervencij …), tekstovno gradivo (pisma, avtorski članki, dnevniki, intervjuji, publikacije, zapisi na spletni strani www.dodogovor.org), fotoarhiv, likovne izdelke (tudi v soavtorstvu), predmete in rekvizite. V zapuščino je zajeto tudi gradivo, ki je posledica njegovega organizacijskega dela.
Ocena obsega gradiva:
- Dokumentacijski fond DPZN v papirni obliki obsega najmanj 50 tekočih metrov dokumentarnega gradiva (dnevniki, zapisniki, seznami članstva, dopisi, korespondenca, razpisna dokumentacija, potrdila, računi, tiskovine, promocijski materiali, plakati, fotografije, razstave). Gradivo je delno kronološko urejeno in nepopisano,
- rekviziti in oprema večjih dimenzij – 42 kosov (30 kosov zvočne opreme, 3 fičoti, Denis penis, 3 vozički-oslički /Popovič, Janković in Mustafa/, velik tepih, biljard, viličar, generator, Stripzidi /kartoni velikosti 2x2 m/),
- zvočni in video nosilci: približno 3000 ur zvočnih posnetkov koncertov v organizaciji DPZN (avdio kasete, magnetofonski trakovi, CD, DAT) ter 1500 ur videoposnetkov koncertov, predavanj, otvoritev razstav … (mini DV kasete in VHS video),
- arhiv zajema okrog 500 promocijskih zgoščenk (CD in DVD) nastopajočih v zgodovini DPZN, približno 5000 zgoščenk (last Iztoka Krkoča) ter okrog 500 knjig, stripov in katalogov, ki bodo javnosti na voljo v okviru knjižnice MMB.
Strategija vzpostavitve in razvoja MMB
Kako misliti zapuščino Marka Breclja? Kako jo muzealizirati in ohraniti njen nekonvencionalni naboj, njeno bistvo? Kako upravljati z njo? Paradoks muzealizacije zapuščine Marka Breclja bo izhodišče za razvoj primernih oblik delovanja MMB, ki bo po eni strani usklajeno z zakonsko in strokovno določenimi zahtevami in omejitvami, po drugi strani pa bo inovativno. Primerne koncepte, oblike in orodja, potrebne za obdelavo, hranjenje, dostop, predstavljanje in dajanje na razpolago javnosti bo potrebno šele izbrati, če ne celo izumiti, zato bosta prvi dve leti delovanja MMB eksperimentalne narave, namenjeni prav širši javni razpravi. S pomočjo posvetov, seminarjev, dialoškega dela, raziskav, študij primerov in participacije zainteresiranih deležnikov bomo izoblikovali muzeološko doktrino, ki bo ustrezala ciljem in poslanstvu MMB.
Delovanje muzeja
V muzeju bodo v eksperimentalni fazi potekale tri vzporedne, a prepletene in usklajene dejavnosti – "oddelki": muzealsko-dokumentacijski, programski in raziskovalni.
- Muzealsko-dokumentacijski oddelek skrbi za strokovno inventariziranje in digitalizacijo gradiva, konserviranje in hrambo muzealij. Upravlja z zbirkami podatkov, usklajenimi s Smernicami za zajem, dolgotrajno ohranjanje in dostop do kulturne dediščine v digitalni obliki Ministrstva za kulturo. Vzpostavil bo stalno zbirko MMB in Knjižnico MMB (knjige, plošče, kasete, katalogi …).
- Programski oddelek skrbi za zasnovo in izvedbo razstavnega, kulturnega in izobraževalnega programa. Pripravljal bo stalno in občasne razstave, glasbene in literarne dogodke, delavnice, simpozije itn.
- Raziskovalni oddelek skrbi za zasnovo in izvedbo diskurzivnega programa, vezanega na sam razvoj koncepta in muzeološke doktrine MMB v mednarodnem kontekstu.
MMB bo živ javni prostor, zasnovan kot participativno in interaktivno središče. Obiskovalci si bodo v času odprtja lahko ogledali dve razstavi – stalno in občasno. Z razstavljenimi predmeti bo možno rokovati oz. jih upravljati. Primera: Brecljev kotiček – stalna postavitev njegove koncertne opreme (Solton zvočniki, ojačevalec, kitara, mikrofoni, harmonika) kot instalacija in hkrati na razpolago za delavnice pod mentorskim vodstvom po dogovorjenem urniku za vse tiste, ki bi želeli vaditi, kaj zaigrati ali se učiti igranja. Digi kotiček – v njem bo potekala digitalizacija v živo na mizi s statičnim fotoaparatom, okvirjem za eksponate in računalnikom, na razpolago pa bo tudi za delavnice digitalizacije in arhiviranja. Pod mentorskim vodstvom oz. usposobljeni strokovnjaki bodo po dogovorjenem urniku inventarizirali in digitalizirali gradivo MMB.
Za širšo javnost, lokalno skupnost, prebivalce mesta Koper in obalne regije ter regionalnega občinstva pa bo MMB zanimiv predvsem zaradi pestrega glasbenega, uprizoritvenega, literarnega, filmskega in založniškega programa, javnih razgovorov in predstavitev.
Razstavni program
Načrtujemo vzporedni program v dveh razstavnih prostorih:
Stalna razstava – zbirka predmetov in drugega gradiva (tiskovine, videoposnetki, fotografije ....), ki predstavljajo jedro dediščine Marka Breclja in njegovega obdobja.
Muzejska galerija – dinamični program kuriranih občasnih večmedijskih razstav, vsebinsko povezanih z različnimi vidiki Brecljevega življenja in delovanja ter s širšim kontekstom in sopotniki. Te avtorske razstave bodo v dialogu s stalno postavitvijo. Nanje bodo kuratorji vabili tudi umetnice in umetnike, s katerimi je Marko sodeloval. Izbrano gradivo s teh razstav bo smiselno sproti dopolnjevalo in nadgrajevalo stalno postavitev.
V prostoru bomo predvajali tudi Markovo glasbo in glasbo iz arhiva DPZN, prikazovali posnetke predstav, intervjujev itd. Dinamični program bo pritegnil publiko k večkratnemu obisku MMB in obenem pripomogel k aktivnemu soočenju in raziskovanju arhiva ter animiranju javnosti.
V eksperimentalni fazi bi MMB torej deloval kot odprti arhiv z, denimo, 4 razstavami letno in enim do dvema dogodkoma mesečno.
Možni tematski sklopi razstav:
1) Biografski, razdeljen po desetletjih Brecljevega življenja:
- otroštvo (Sarajevo, Afrika; predavanja, diaprojekcije, razstave slik in pisem),
- dijaška leta in začetek ustvarjalnega delovanja (Maribor, Koper; šolske agitacije in glasbena skupina Beli Črnci),
- delovanje v sedemdesetih letih (mesta po nekdanji Jugoslaviji; Buldožerji),
- projekti v osemdesetih letih (slovenska mesta; Mladinsko gledališče/Desant na rt Dobre nade, Marjanov čudni zajec, Javna vaja; srečanja z gosti glasbeniki),
- devetdeseta leta in Društvo prijateljev zmernega napredka ter politika delovanja na mladinskem polju.
2) Mehki terorizem in politični aktivizem (videoprojekcije, pogovori …)
3) Ustvarjalno delo Marka Breclja na različnih umetniških področjih (glasba, likovna umetnost, publicistika, performans, video)
4) Predstavitve in razstave priznanih umetnikov/umetnic in razstave njihovih daril Marku Breclju in DPZN …
Upravljanje z muzejem in dediščino Marka Breclja. Delovni načrt in časovnica za prvi dve leti delovanja (2023–24)
Od avgusta 2022 do decembra 2024
Nosilec projekta
V prvi fazi vzpostavitve Muzeja Marka Breclja v nastajanju bomo odprli vprašanje nosilca projekta. Pobudo za muzej dajeta Društvo prijateljev zmernega napredka (DPZN) in Arijana Brecelj Markučič, vdova Marka Breclja. DPZN hrani večino gradiva, Brecelj Markučič pa je imetnica avtorskih pravic. V prostorih Botegina na Glagoljaški 4, ki so v lasti Arijane Brecelj Markučič, lahko vodimo podporne dejavnosti za ta projekt.
Urediti takoj!
Lokacija depojev (min. 100 m2)
Glede na oceno obsega zapuščine MMB v nastajanju potrebuje vsaj 100 m2 prostora za depo. Prostori za hrambo bodoče kulturne dediščine in nacionalnega bogastva morajo ustrezati namenu in morajo biti v vzdrževanem, varnem objektu. Dopuščati morajo ureditev po muzejskih standardih hranjenja kulturne dediščine. Trenutno se gradivo nahaja na petih lokacijah (Starod, Klanec, klet Kvedrova, Botegin, Gradin) situacija pa je najbolj kritična prav v prostoru, ki nam ga je odstopila Mestna občina Koper (MOK):
31. decembra 2022 smo opravili ogled skladišča v stari šoli v Gradinu. Zgroženo smo ugotovili, da so stropi vdrti, vlaga pa v objekt prodira tudi skozi stene in tla. V skladiščnem prostoru je 100 % vlaga. Rekviziti (večinoma iz kartona in papirja) so vlažni, pokrivala pred prahom popolnoma mokra. V prostoru se nahajata dva kompleta odrskega ozvočenja, ki jim vlaga zelo škodi. V teh nemogočih razmerah se nahajajo tudi arhivski CD, DVD, videokasete in avdio trakovi.
Termin odvisen od Mestne občine Koper
Lokacija muzeja (min. 150 m2)
Poglavitni cilj MMB je, da celotna zbirka ostane v Sloveniji, še več, želimo si, da bi se muzej formiral prav v Kopru, ki je najbolj povezan z zadnjimi desetletji Brecljevega delovanja. S primernimi prostori v centru bi mesto pridobilo edinstven program v svoji kulturni in turistični ponudbi. Z njo bi lahko privabilo nove obiskovalce iz cele Slovenija in iz držav nekdanje Jugoslavije.
Prostorske potrebe (skupaj vsaj 150 m2):
1. soba: muzejska postavitev, stalna razstava v dopolnjevanju
2. soba: muzejska galerija za občasne razstave (do 4 letno) in 1-2 dogodki mesečn
3. soba: arhiv (z multimedijsko postajo, računalniki za digitalizacijo)
Dodeljeni prostori morajo biti dovolj prostorni, da je vanje možno umestiti tudi precej obsežno multimedijsko knjižnico.
Po dodelitvi prostorov bo prvi korak organizacija simpozija na lokaciji (medgeneracijsko in interdisciplinarno) in možnih rešitvah za namen muzejske dejavnosti. V ta namen bomo organizirali srečanje s prebivalci/prebivalkami mesta Koper, ki imajo ali so imeli stike z lokacijo. Vključili bomo strokovnjake/-inje arhitekture, antropologije, sociologije. Vzpostavili stike s sosedi, uporabniki sosednjih lokacij ter z mladimi, ki so kakorkoli vezani na ta prostor.
Določili bomo odpiralni čas in izbrali sodelavce/sodelavke, ki bodo nosilci mentorstev in dežurstev, organizirali bomo program vodenja po razstavah.
Načrtovanje stroškov in časovnice za infrastrukturna dela, selitev in vzpostavitev stanja za javno delovanje je odvisno od stanja infrastrukture in tehnične opremljenosti prostorov.
Marec – december 2023
Produkcija
- Postavitev stalne razstave in prve občasne razstave je odvisna od dinamike selitve v prostore MMB. Vsekakor upamo, da bi jo lahko postavili že pred poletno sezono in s tem omogočili MOK novost v kulturni in turistični ponudbi.
- V prvem letu delovanja MMB v nastajanju nameravamo izdati prvo edicijo iz zbirke fanzinov v tiskani in digitalizirani obliki (izid načrtujemo v novembru 2023). Z izdajo druge edicije bomo nadaljevali v letu 2024.
Od oktobra 2022 do decembra 2024
Inventarizacija
Priprave na inventarizacijo gradiva iz Brecljeve zapuščine so že v teku. Na podlagi preliminarnih strokovnih posvetov bomo poskusno začeli z vpisovanjem posameznih enot videogradiva (mini DV in videokasete). Upoštevamo Pravilnik o vodenju inventarne knjige premične kulturne dediščine. Uporabljamo Microsoftov program Excel, ki je interoperabilen tudi z drugimi specializiranimi programskimi rešitvami, ki so v rabi v slovenskih muzejih. Na ta način delo ne bo zastajalo, na podlagi strokovnih posvetov oz. morebitnega prenosa te storitve na občinsko muzejsko institucijo, pa se bomo odločili za katerega od njih in podatke enostavno izvozili.
V začetni fazi inventarizacije pa smo soočeni z več konceptualnimi dilemami, povezanimi s specifiko Brecljevega delovanja in tipologijo samega gradiva, zato z Inventarno knjigo ne hitimo, pač pa želimo s pomočjo strokovnih delavnic priti do najboljše sistemske rešitve (februar – junij 2023).
Od oktobra 2022 do decembra 2024
Digitalizacija
Stekla je že digitalizacija približno 1300 mini DV videokaset posnetkov dogodkov 25-letne zgodovine DPZN: koncerti skupin, otvoritve razstav, koncerti Marka Breclja na gostovanjih, predavanja Tončija Kuzmanića, Francija Blaškoviča in drugih, performansov, festivalov in drugih pomembnih prireditev. Trenutno je digitaliziranih približno 400 kaset, delo je v teku. Sistematizacija kaset in vsebin se izvaja v Excelovi tabeli. Podatki se dopolnjujejo s pomočjo spletne strani društva Dodogovor.org, kjer smo od 2004 sproti objavljali novice o dogodkih, ladijskih dnevnikov DPZN in letnih seznamov dogodkov.
Digitaliziranih je tudi približno 200 avdio kaset koncertov na CD nosilcih. Projekt je izvajal sodelavec Senad Hadžimusić in je bil podprt s strani Zavoda za odprto družbo. Delo je sistematizirano, vendar se nahaja v enem od neurejenih skladišč.
Po pregledu gradiva in delavnicah, ki bodo privedle do koncepta inventarne knjige, bomo predvidoma do jeseni 2023 naredili načrt digitalizacije gradiva do decembra 2024. Digitalizirali bomo po zaključenih sklopih, tako da bomo obdržali nadzor nad količino opravljenega dela, časovno pa ga bomo zastavili tako, da se bo ujemal z načrtovanim založniškim in razstavnim programom. V idealnem primeru bomo, podobno kot pri inventarizaciji, poiskali zunanjega izvajalskega partnerja.
Financiranje MMB v prvih dvanajstih mesecih delovanja
Za realizacijo prve faze vzpostavljanja Muzeja Marka Breclja je za doseganje zgoraj navedenih ciljev ključna podpora Mestne občine Koper na lokalni ravni. Želimo si, da bi MMB doprinesel h krepitvi decentralizacije slovenske kulture in okrepil kulturno in turistično ponudbo mesta.
V MMB v nastajanju trenutno vlagata lastna sredstva DPZN in Arijana Brecelj Markučič. Projekt muzeja smo že predstavili na Ministrstvu za kulturo. Ob podpori MOK jim bomo prav tako ponudili sodelovanje. Preostala sredstva bomo poskusili pridobiti z donacijami in prostovoljnimi prispevki. Možnosti za pridobivanje sredstev iz prodaje lastnih izdelkov in vstopnin moramo v DPZN še preučiti. Pridobivanje evropskih sredstev bo steklo po zaključku prve faze vzpostavljanja MMB in jih v letu 2023 še ni realno pričakovati.
Stroški €
DOKUMENTACIJSKI ODDELEK: DELO Z GRADIVOM
obnova prostora in prilagoditev potrebam 4.500
delo - svetovanje, delavnice in honorarje za strokovnjake (digitalizacija, arhiviranje) 8.000
PROGRAMSKI ODDELEK: MUZEJSKI PROSTORI, PROGRAM
obnova prostora in prilagoditev potrebam 3.500
tehnična oprema prostora (računalniki, ekrani, slušalke) 3.500
režija (elektrika, voda, internet) in pisarniški material 1.800
delo – dežuranje in mentorstvo ob odprtosti cca 5 ur 5 dni v tednu 9.500
promocija in tiskovine 3.700
RAZISKOVALNI ODDELEK: MUZEOLOŠKO DELO
potni stroški za udeležence in strokovnjake 3.000
nočitve 1.300
SKUPAJ 38.800
Prihodki
Lastna sredstva DPZN 4.800
Lastna sredstva Arijana Brecelj Markučič 2.000
Mestna občina Koper 20.000
Ministrstvo za kulturo 9.500
Donacije, prostovoljni prispevki 2.500
SKUPAJ 38.800
Strokovna podpora Muzeja Marka Breclja v nastajanju
Peter Tomaž Dobrila, inženir elektrotehnike in računalništva, glasbenik, producent, kurator razstav, organizator ter ustvarjalec, KIBLA Maribor
Vasja Cenčič, kustos galerije Botegin, DPZN
Bine Skrt, likovni umetnik, Koper
Matej Kocjan - Koco, avtor stripov in profesor likovnega pouka na Gimnaziji Koper
Mateja Koležnik, gledališka režiserka, poznavalka Brecljevega opusa
Dragan Živadinov, gledališki režiser, Brecljev umetniški sodelavec in poznavalec
dr. Vesna Mikolič, jezikoslovka, znanstvena svetnica in profesorica
dr. Uršula Lipovec Čebron, izredna profesorica za področje kulturne in socialne antropologije
Zala Dobovšek, dramaturginja, gledališka kritičarka, teatrologinja in docentka za področje dramaturgije in študijev scenskih umetnosti na AGRFT
Mojca Selak, organizatorka v kulturi, strokovnjakinja za evropske projekte, Kranj, UPB
Tine Hafner, organizator v kulturi Škofja Loka, UPB
Jasna Hengović, razvijalka programske opreme in projektni vodja v podjetju Cosylab, Inženirka leta 2020
Mojca Dobnikar, prevajalka
Emil Jurcan univ.dipl.arhitekt, dobitnik številnih nagrad in priznanj, prejemnik priznanja Piranesi; končuje doktorat iz konservatorstva na Fakulteti za arhitekturo, predsednik Društva arhitektov Hrvaške
Mladen Baćić, univ.dipl.zgodovinar in srbist, hrvatist in makedonist, kustos, dokumentalist
Sanja Žmavc, univ.dipl. etnolog in kulturni antropolog
? Davorin Majkus, fotograf
Zlata V. Kortmiš in Danilo Milošev, Udruga Drvarska 12 (Vršac)
dr. Bela Mariaš, multimedijski umetnik in umetnostni kritik, organizator (Budimpešta)
Zoran Todorović, performer in profesor na Fakulteti likovnih umetnosti (Beograd)
Zlatko Burić Kičo, gledališki in filmski igralec (Copenhagen, Osijek)
Tarik Alimanović, knjižničar in filmski/literarni kritik (Sarajevo)
Aleksa Goljanin, prevajalec in publicist, teoretik (Beograd)
Primož Turk, filozof, sociolog, društvo Likej
dr. Rajko Muršič, etnolog in kulturni antropolog, profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani
dr. Meta Kordiš, umetnostna zgodovinarka in kulturna antropologinja, muzealka, vodja Muzeja NLB Bankarium
dr. Alenka Pirman, umetnica, publicistka, doktorica znanosti s področja heritologije
|