petek, 26.7.2024 09:43
Živo v Proseku
Mesečni prispevek Tomaža Kosmača - Kosma s fotografijami
Kulturno društvo Nit, ki povezuje literate iz Posočja in slovenskega zamejstva v Italiji, je prejšnji mesec gostovalo na Proseku. Tja smo se odpravili na povabilo Alenke Petaros, tudi članice omenjenega društva. Iz tržaškega kraja izhaja in razkazala nam ga je na privlačen način. Še posebej so me pritegnili kotički, ki ji pomenijo navdih za pesmi. Njeni prezentaciji sem pozorno prisluhnil, kajti ko območja vidim skozi avtorjeve oči, se mi njihova dela približajo. Zapisano potem berem drugače. Proza ali poezija postane barvitejša.
Po dveurni predstavitvi kraja z okoli 1500 prebivalci smo pristali v parku skulptur Robina Soave, kjer je KD Nit pripravilo nastop. V celoti poetičen, le na koncu je kipar Zlato Rudolf orisal svoje ustvarjanje. Pridružil se nam je letos in na Kolovratu želi postaviti skulpturo prijateljstva. Na dotičnem hribovju so nekoč potekali boji, danes naj bi se pletle niti.
Prireditev se je zaključila ob bogato obloženi mizi, potem pa smo Marjeta, Zlato in njegova kiparska sodelavka Silva odšli v center Proseka.
Tamkajšnja godba na pihala je praznovala 120 let obstoja. Muzike je bilo bolj malo. Večidel so delili plakete in imeli zahvalne govore, zato sta Zlato in Silva hitro obupala. Z Marjeto sva vztrajala, ker pa so po uri in tričetrt odigrali komaj šest komadov, govorom pa ni bilo konca, sva odpeketala tudi midva.
Nameravala sva do avta, vendar naju je med hojo po ulici presenetil zvok iz neke dvorane. Vrata so bila odprta in poškilila sva vanjo. V njej je zbor, odet v rdeče majice, prepeval uporne pesmi. V italijanščini. Vstopila sva, obsedela in izkazalo se je, da praznujejo desetletnico delovanja, po zadnji skladbi pa so napovedali slavnostnega gosta - Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič! Seveda sva mu prisluhnila in potem smo rajali vsi. Slovenci in Italijani. Skupaj. Pozno v noč. In ta ni bila temna.
|