četrtek, 25.9.2025 09:47

Karateist

Septembrski prispevek prosotovljca DPZN Tomaža Kosmača

Religije pravijo, da na svetu nismo brezveze. Vsak naj bi imel neko poslanstvo. Če to drži, je njegovo karate. Od malega se ukvarja z njim. V pionirski konkurenci je na jugoslovanskem državnem prvenstvu osvojil tretje mesto, med mladinci dvakrat postal republiški prvak Slovenije in bil leta 1986 v polsrednji kategoriji na članskem prvenstvu Jugoslavije tretji. Vidne uvrstitve je vseskozi dosegal tudi na mednarodnih tekmovanjih, obenem pa hodil v službo. Že s sedemnajstimi leti se je zaposlil na Iskri, kjer je delal na žarilni peči. Lepega dne se je s sodelavcem in delovodjem napil. Garanje jim je prekipelo in na žarilno peč so nakracali kljukaste križe ter jo izklopili. Skoraj bi povzročili katastrofo. K sreči do eksplozije kremenčevega peska in plinov, ki so v peči po izklopu nastali ni prišlo, bi pa lahko odneslo fabriko in pol vasi. Njega in sodelavca so potem odpustili, delovodju dali partijski opomin.

Nedolgo zatem je odšel na služenje vojaškega roka. V Prilep in Bitolo, a po vrnitvi iz JLA so se mu dogajale podobne stvari. Z vseh šihtov so ga odslovili in ker je znano, da gliha vkup štriha, sva prijateljevala. Za neko Silvestrovo sva se tako odpravila v Žiri. Tam se je dogajalo marsikaj, kar sem kasneje opisal v zgodbi Videti Žiri in umreti.

Pri osemindvajsetih, leta 1996, se je s punco odločil iti na ladjo. Sposodila sta si šest tisoč dolarjev in odletela v ZDA. Upala sta, da bosta na križarki skupaj, vendar nista imela sreče. V Miamiju so ju poslali na različni ladji in takrat jo je zadnjič videl. Katja je, ne da bi vedel za to, po pol leta zbolela za malarijo in se shujšana na štirideset kilogramov vrnila domov.

Čeravno bi bil informiran o tem, se njuni zvezi ni obetala pravljična prihodnost. Bil je babjek in na enem od izhodov z ladje je spoznal Doris. Na Bermudih, kjer je letovala. Kmalu ga je povabila v Anglijo in poročila sta se. V Manchestru je potem delal po fabrikah, toda z enakim uspehom kot v Sloveniji. Povsod je napravil pizdarijo, še vedno pa redno treniral karate. Z angleško reprezentanco je na svetovnem prvenstvu v katah in borbah osvojil tretje mesto v starostni kategoriji 35-44 let.

Srečno poročena sta z Doris skoraj vsak drugi mesec potovala po svetu, ampak iz svoje kože ni mogel. Prevaral jo je z Lucy. Skok čez plot mu je zlagoma oprostila in se z Lucy soočila. Nista se stepli. Postali sta najboljši prijateljici, izvenzakonska hčerka pa je podedovala njegove športne gene. Sprva se je ukvarjala z nogometom in v ekipi do 16 let branila v Manchester Unitedu, nato prestopila v futsal, kjer je postala vratarka angleške reprezentance.

Leta 2020 je svet zajela pandemija covida. Omejitve so mu cefrale živce. Istočasno sta zaradi starosti umirala tudi ženina starša. Treba je bilo skrbeti zanju. Pregorel je in pristal na psihiatriji.

Marsičesa od tega nisem vedel, dokler se nisva pred dvema mesecema povezala preko Facebooka. Pričakoval sem, da bo, kakor nekdaj, svež in nasmejan, a na video klicu sem ga komaj prepoznal. Zdravila so naredila svoje. Povedal je, da je že večkrat poskušal narediti samomor. Nazadnje naj bi z litrom gina pogoltnil sto tablet. Zdaj si dnevno izmenjava kakšen stavek, se tedensko slišiva, vsakič pa se poslovi:
“Če bom še tu...”
In jaz vsakič upam, da bo še.