četrtek, 30.12.2010 01:05
Ante, Harry, Arthur drugič
V Amsterdam nisva šla, ker je zbolela Hanova sestra
Po telefonu sva zvedela, da se je Arijanina polovična uslužbenost začela 19.septembra. Računovodkinja je na osnovi tega podatka poslala obračune plač. Sin 88 letnega prvoborca naju je povabil na zajtrk. Ante Čikara še ni poročen a dozdeva se mi, da namerava ostati na Nizozemskem s psihologinjo in dvema otrokoma. Ugaja mu ideja o nagradi Sedem sekretarjev SKOJa. Povedal je, da opb svoji dolgočasni a vsaj še leto dni zanesljivi službi po Internetu prodaja plošče (vinilke). Zaprosil sem ga za preprosto prevajanje mojih pesmi v nizozemščino. Nič se ni spremenil. Pravi, da se je Nizozemska v dvajsetih letih močno spremenila. Rasistični del parlamentarne opozicije pomaga vladati manjšinski vladi. Okoli njega na sodišču so jugoslovani z vsemi jugo zdrahami vred. Njegov oče, je resno bolan. Povedal sem mu, da se nameravam v začetku aprila spet vrniti na Nizozemsko.
Popoldne sva pomagala idejnemu tvorcu miljon in pol težke investicije za nakup "skvota" pretočiti vino. Ron še vedno živi z Greto, "njuna" kuhinja je prostorna, uporabna in lepa. Pri njih v jedilnici ni dovoljeno jesti mlečne izdelke in meso.
Spet sva šla v Rotterdam in tam s Harryem Den Hartogom (medkontinentalnim zvezdnikom) in Arthurjem (odgovornim založnikom našega filma) brez naglice večerjala. Harryu sta v Ameriki najbolj všeč Los Angeles in Miami Beach. Arthur nam je po podpisu pogodbe predal 7 tisoč evrov vredno kopijo filma. Dobila sta Puhovih belo in črno. Obisk pri Hanu Burhsu je opadel, ker je njegova sestra zbolela. Johann naju na vsak način hoče srečati in sva zmanjena za jutri. Malo pred 1h zjutraj (v četrtek, 31. decembra) pozdravljava Dodoljubstvo, kadim preveč, obžalujem oddaljenost od Slovenije prav malo.
Barko Mrecelj
|