četrtek, 30.6.2011 05:58
Kriza kot finančni balon
K peticiji Proti krčenju sredstev v kulturi - razmišljanje Petra Tomaža Dobrile
Dober dan;
zahvaljujem se vam za poslane vzpodbude za podpis peticije Proti krčenju
sredstev v kulturi! in jo pozdravljam kot prenekatero civilno pobudo.
Načelno jo tudi podpiram. A nič več od tega.
Zapisano in želeno, torej dobiti nazaj 'vzetih' 38 mio eurov, pomeni, da
pristajamo na logiko izvršenih dejstev in da samo hočemo, da teh 38 mio
eurov vladajoči vzamejo nekje drugje, nekomu drugemu, prerazporedijo iz
nekega resorja, ki ima več oz. ki ni doživel takšnega krčenja, v
kulturnega.
Takšno razmišljanje mi ni blizu, saj pomeni, da si ustvarjamo nasprotnike.
Namesto da bi iskali zaveznike v sedanji situaciji, tudi politični in
gospodarski, saj ne potrebujemo novih sporov med enakimi. Kultura naj ne
postane orodje spora po volji drugih, zato da opravi umazano delo za in
namesto koga. Divide et impera. Kocka je padla.
Če smo prepričani, da je "kultura integralni del sodobne družbe in
izrazito raznolika gospodarska panoga s pozitivnimi in širokimi
mikroekonomskimi ter socialnimi učinki. Kultura je javno dobro, podstat
ustvarjalne in inovativne družbe, ki navdihuje razvoj sodobnih vrednot in
ustvarja trajnostno življenjsko okolje," kot pišete, tudi ravnajmo tako.
Čas je, da kultura pokaže, da je tvorni in kohezivni del družbe, da je
generator evolucije. Kar je tudi bila, dokler ni družbe ugrabila
ideologija ekonomije, ideologija trga, ideologija vrednosti, ideologija
financ, diktat bank, ki so zamenjale, odpravile, v blago pretvorile tudi
vrednote. Kakor kulturo, tako celotno družbo, in to je tudi ogledalo.
Zato predlagam, da se zavzamemo za spremembo davčnega sistema: da država
obdavči vse finančne transakcije bank in celotnega finančnega sektorja. Če
bi jih obdavčili z 0,01 %, bi rešili tako problem proračuna kulture kot
tudi drugih sektorjev; enako bi se zgodilo v Grčiji, na Irskem,
Portugalskem ... v Španiji, na Nizozemskem ... in kriza adijo.
Politika kot očitno ujetnica finančnega sektorja, bančnikov in ostalih, ki
so nas s svojimi dejanji, transakcijami, špekulacijami pripeljali v
zdajšnje stanje, ki mu eni pravijo kriza, drugi recesija, tretji
depresija, tega ne (še) ni storila.
Ampak šele s to gesto, z obdavčitvijo finančnih transakcij, bo jasno,
koliko smo demokratični; da so volitve, ker ima biti volilec in volilka
smisel in misel. Razen če volilna baza služi kot demagoški izgovor, medtem
ko se resnični politični procesi dogajajo drugod, morda v sobanah
finančnih institucij.
Rezultati političnih, volilnih in referendumskih udeleževanj so posledica
tudi te nemoči, nesmisla, da dejansko prispevamo, da lahko nekaj storimo,
da morda tudi nekaj spremenimo. A mi, namesto da bi preprečevali, gasimo
napake, zavajanja, špekulacije drugih.
Da ne bo pomote, nikakor se ne strinjam z odločitvijo vlade, da vzame
kulturi skoraj petino sredstev. Zlasti je nevarno, da bo tako znižan
kulturni proračun postal izgotovljeno dejstvo tudi v bodoče. Status quo.
In ne bo mogoče veliko spremeniti.
Toda to nas ne sme preslepiti. Poiščimo pravo rešitev, ki bo tvorna in
skupna, skladna tudi z drugimi resorji, partnerska, sobivajoča, sodelujoča
in racionalna: ne zamenjajmo posledic za vzroke, ne pustimo se zavajati.
Razmišljajmo in delujmo.
Kriza je finančni balon, kamor so nas spravili tisti, ki so jo ustvarili,
da bi lahko ob ukinjanju socialnih pravic izvršili še nadaljnjo fazo
privatizacije tistega, kar je ostalo: javnega sektorja, javnih površin,
narave, naravnih virov in seveda voda. Se bomo zavedli šele, ko nam bodo
sprivatizirali zrak?
Razmišljajmo družbo-tvorno in skupno-globalno: tekmovanje je 'out',
sodelovanje je 'in', naj bo paradigma za 21. stoletje. Ob biti 'proti',
torej Proti krčenju sredstev v kulturi, poiščimo tudi tisto 'za', Za
obdavčenje finančnih transakcij bank in finančnega sektorja. Iščimo nas.
Lep pozdrav,
Peter Tomaž Dobrila
|