petek, 27.1.2012 09:37

Dnevniški zapiski s Soške Fronte

Prvo poglavje

Pošiljam vam prvo poglavje zapisov s Soške fronte. objavljeno tudi na www.posocje.net. Napisano z na frišno s štirimi štihi zašitim kazalcem desnice.

Prijetno branje.
Janez L.

Dnevniški zapiski s Soške Fronte

Prvo poglavje

Spodaj podpisani, se zavezujem, da bom za informacijski portal Gornjega Posočja, ter za listo UPB dnevniško objavljal novosti s Soške fornte.

Soška fronta je polje, na katerem se bije boj nevladnih organizacij, ki se v Posočju borimo za razvoj in nadgradnjo nevladja, v dolini dolgih senc in križev, kajti menimo, da je naboj izstreljen iz puške nevladnikov lahko precej učinkovit in se je zato vredno boriti.

Večina vas (verjetno) ne ve, da je tolminska občina tik pred koncem prejšnjega leta na seji potrdila ustanovitev oz. širitev obstoječega javnega zavoda za šport, na področje kulture in mladine. Nekaj vas je o tem gotovo zvedelo iz prispevka novinarke Neve Blazetič, v sobotnih Primorskih novicah ( http://primorske.si/Primorska/Goriska/Silijo-jih-pod-skupno-streho.aspx). Z naše strani vas bom o dogajanju obveščal tukaj. Za uvodni zapis sem vam dolžan pojasnilo za kaj sploh gre, zato se bom razpisal. Branje je žal le za vztrajne!

Nekateri od vas so seznanjeni, da v Tolminu obstaje neki MinK. Gre za Mladinski in Multimedijski center MinK, ki v podzemnih prostorih zaklonišča operira od leta 2002, ko nam je Občina Tolmin zaupala prostore v upravljanje. Od takrat prostore upravlja Zveza tolminskih mladinskih društev (ZTMD), katerega sestavni del je tudi Klub tolminskih študentov (KTŠ). Preden nam je bilo dodeljeno podzemlje, smo se 'mladinci' grebli za nek prostor, kjer bi lahko izvajali dejavnosti mladinskega, kulturnega, multimedijskega, kreativnega in nevemšekakšnega centra, a smo bili preveč megalomanski, saj smo si želeli prostor nad zemljo. Z okni, odprtimi v lepši jutri. V podzemlju istih prostorov je pred tem (še v prejšnjem tisočletju) delovala sprva Amazonka (diskoteka), ki se je v zadnejm obdobju prelevila v bolj primeren Ice (ajs – led) klub. Praznih prostorov, ki so (bili) v državni in/ali občinkski lasti je bilo v Tolminu vedno dovolj, a za naše dejavnosti ni bilo v tistih časih nikoli dovolj politične volje. A to je že preteklost, saj je današnja lokalna oblast pokazala, da ima za tovrstne dejavnosti politične volje ne pretek. Skratka če se vrnemo v tisto leto, pred desetimi leti, smo 'mladinci' končno dobili v roke material za obdelavo. Hladen, temačen, razvpit prostor, v katerih rastejo pravi stalaktiti, smo vzeli kot edino možno ponujeno opcijo. Današnji župan je takrat predsedoval ZTMD-ju, kar pomeni, da je k pridobitvi tudi ogromno prispeval. Občina je na prostor dodala tudi sredstva za obnovo podzemlja, mi pa smo v plac vgradili svoje prostovoljne ure, nekaj žuljev in prostega časa in novembra 2004 odprli Center MinK, ki deluje še danes. Eni ga obiskujete, eni ne, nekateri ste mladi, nekateri niti ne po letih, a v srcu, skratka stvar se je obdržala vse do današnjih dni.

V vmesnem času je skupina ljudi, ki so jim leta neusmiljeno tekla in so od mladcev postali že možje (pa tudi žene), sprijaznjena s podzemljem, delala na nadgradnji celotne zgodbe in ZTMD je postal prepoznan subjekt na področju kulture, mladine in aktivizma, tako v domovini Sloveniji, kot tudi v širšem (mednarodnem) prostoru. Festivali, kreativne delavnice, mednarodni tabori, gostovanje mednarodnih ustvarjalcev vseh vrst…za vse to je skrbelo peščica ljudi in vsi projekti so bili na površje izstreljeni iz podzemlja. Seveda je bilo potrebno za uresničitev projektov omogočiti tudi sredstva. Na tem mestu moram pohvaliti občino Tolmin, ki nam je nekako vedno stala ob strani, a si, žal zgolj z njihovim prispevkom nismo mogli pomagati. Ravno zato smo pričeli iskati možnosti dodatnega sofinanciranja. Brskali smo po vseh mogočih kanalih in spletnih kanalizacijah, da smo odkrili možnosti sofinanciranja, ki jih ponuja na področju naših dejavnosti, tako naša država, kot tudi EUropa. Na raznorodnih razpisih od Ministrstva za kulturo, do Ministrstva za šolstvo in šport, preko Javnega sklada za kulturen dejavnosti, ex Filmskega sklada, Urada RS za mladino, smo prišli celo do Evropskega sklada za regionalnio razvoj…tudi European cultural fundation nas je podmazal. Vsega kar smo nabrali od zunaj v vseh teh letih je, od oka, 2/3 vseh financ, ki smo jih potrebovali za naše delovanje. Ostla tretjina je občinski denar. Do leta 2011 ZTMD ni imel zaposlenega človeka, čeprav je seštevek vseh plačil preko raznih pogodb in prostovoljnih ur vloženih v dejavnost, kazal, da bi za nemoteno delo, ki prinaša tudi nek razvoj (tako na osebni kot tudi na ravni organizacije), potrebovali vsaj dva redno zaposlena. Vsa leta smo se dogovarjali z občino da nam zagotovi dodatna sredstva, s katerimi bi omogočili zaposlitev vsaj enega človeka, za pol pa bi preko razpisov napraskal sami in tako bi z enim in pol zaposlenim zadostili nekim minimalnim standardom za normalno delovanje.

In zgodilo se je leto 2011. Občina se odloči, da ustanovi javni zavod, ki bo med ostalim pokrival tudi dejavnosti, ki jih opravlja naša nevladna organizacija ZTMD. Zamisel občine je, da bo na tak način poskrbela, da se bodo dejavnosti nadgrajevale, glavni razlog pa je transparentnost financiranja nevladnih organizacij. Od ideje do realizacije je trajalo približno pol leta. Hodili smo na neke sestanke, kjer smo se usklajevali, podajali predloge, postavljali vprašanja…rezultat je bil približno tak, da se nismo ne uskladili, niti nismo dobili odgovorov na vprašanja, pa tudi naši (konkretni) predlogi so ostali zgolj na papirju, niso pa pristali v rokah odločevalcev o ustanovitvi javnega zavoda. V čem je namreč point celotne štorije. Point se skriva v tem, da je ZTMD – nevladna organizacija, do ustanovitve zavoda delovala tudi kot upravljalec prostorov, ki so v lasti občine Tolmin. Od ustanovitve zavoda pa nam ni jasno, na kakšen način bomo mi sploh lahko delovali v teh prostorih. Vse skupaj se zaplete še na področj občinskega financiranja, saj kot razumemo ustroj javnega zavoda, izgubimo tudi znaten del financiranja, to pa za nas avtomatsko pomeni razpisno blokado, saj s takšnim aktom v bodoče ne moremo zaprošati za sofinanciranje projektov (prijavljanje na razpise). Večina razpisov je namreč naravnanih zgolj na sofinanciranje (večinoma 50%) ostala sredstva pa mora prijavitelj zagotoviti sam. In praksa v Sloveniji je taka, da mladinske (tudi kulturne, socijalne…) programe podpirajo do neke mere lokalne skupnosti, za preostanek pa je omogočeno črpanje sredstev preko razpisov, seveda na podlagi kvalitete programov, od države, Europe, raznih fundacij…

Najaktivnejši sestanki so se odvijali tam nekje spomladi, preden smo zabredli v čas dopustov, ko se je večina razbežala na zaslužene počitnice in nismo imeli s kom niti usklajevat naših predlogov. Prišla je jesen in prišlo je tudi, za vse nas, vpletene, presenteljivo hitra odločitev, ki je prinesla ustanovitev Zavoda za šport, kulturo in mladino. Porečete, da jamramo v tri dni, a ta javni zavod ni tako nedolžna zadeva. Predvsem ni nedolžna s stališča organizacije, preko katere smo postavili na noge celotno sliko, ki sliši na ime MinK, ki je, kot že rečeno, širše prepoznaven subjekt na področju mladine in kulture. Na področju, za katerega je občina do danes, današnji dan pa je prišel z zavodom, gledala kot na neko nujno zlo, ki jim ga je nekdo naprtil na proračunska ramena. Kaj se bo zgodilo? Zgodilo se bo to, kar so nam vsi sogovorniki na 'močnejši' strani zagotavljali, da temu ne bo tako, a bo žal očitno postalo tudi to dejstvo, da se z ustanovitvijo javnega zavoda (nehote) stopi na prste nevladnemu sektorju. Kako nam to lahko danes, ko je javni zavod fakt zagotovijo, da temu ne bo tako? To je, blago rečeno, ukinjanje nevladnega sektorja. In to je občinskim akterjem povedal tudi direktor Urada za mladino, g. Peter Debeljak. Med ostalim informiranjem o situaciji na nacionalnem nivoju jim je postavil tudi vprašanje o smislu ustanavljanja javnega zavoda, če pa že obstaja model, ki funkcionira in to na polju nevladnega sektorja. Dobil je odgovor, da bodo z ustanovitvijo javnega zavoda zgolj pospešili (nadgradili) razvoj dejavnosti. Dodajam link kjer si lahko podrobno pogledate celotno zamisel http://www.tolmin.si/sl/19/o/322

Nam še vedno marsikaj ni jasno. Med drugim nam niti ni jasno, ali smo vsa ta leta delali, za oči občine, dobro? Če smo delali dobro, čemu potem vse te akrobacije z javnim zavodom? Kaj bo odslej bolje?

Ker sem verjetno že precej dolg in dolgočasen, naj bo to za prvi zapis dovolj. Berite nas na posočjunet, kmalu se mi pridružijo tudi somišljeniki iz Ustanove Pohorski bataljion (UPB), ki je ustanova nevladnih na mladinskem polju in je razširila lovke po vsej krajevni skupnosti Slovenija, predvsem pa postaja pomemben faktor na tem področju. UPB se je močno zavzela za rešitev problema v katerega smo trčili v Tolminu in je zato celo svoj sedež s sklepom uprave UPB prestavila v Tolmin.

Bje,

Janez Leban, predsednik ZTMD