torek, 28.2.2012 11:29

Materinski ne

Za Deboro iznenada v Karitasovem materinskem domu Solkan nimajo prostora. PSGP, DBI, KOlenovanje. Dokončal sem spremne vrstice za knjigo. Iztok bilančil za Orodje. Programski odpaden.

WC dir. DPZN v torek,28. februarja skušal sproti dnevniško povzemat:

Utrujena od klobas
V sredo, 29. februarja ob 1h45 šla Arijana dol k sosedom po mačka
Pregledal sem pošto, preseneča me 276 včerajšnjih obiskov na Dodotu. Fotk nocoj še ne bo. Prej: peljal sem se mimo hude kamionske nesreče na avtocesti pri odcepu Kastelec. Policisti in gasilci so imeli polne roke dela. Luči so zelo utripale. Gregorju sem pojasnil svoj predlog za naslov knjige in Bele Mariasa slike ter mogoče mehkoteroristični dvdodatek. Pri podnaslovu je predlagal več vsebine, ki ima zvezo z analizo. @ Z Iztokom sva odpadla Programskega, dve uri sem kolenoval. Bilo je zelo pusto na Verdijevi. Melodije niso bile slabe a so bile temne kot hrumenje pristanišča. prišel mimo naklonjen radijec. Povedal, da ni hotel kupit na Verdijevi stanovanja za 4500 Eurov kvadratni meter, ker so hrupale klime in je hrumel luški terminal. Iztok se je zajebaval s poročilom Orodja.

Spisane spremne vrstice

Ob 20h 50 na Klancu šla Arijana s preveč klobasami v sebi iskat Predina dol v vas. Jaz se treznim, ker sem spil en šnops in tri deci vina ob zelo dobrih klobasah Jakominovih. Tudi tri Camel sem porauhal. Prej: izkilavil sem zaključek spremnih vrstic in nisem nezadovoljen. Posebno zato ne, ker mi je spotoma prišel na um naslov: "Brezsramno", podnaslov " Pregled in premisleki". Takle je konec, ki ima uvod, jedro in zaključek:
"Pred dvema letoma se je sedanji doglavnik Javnega zavoda Kino Šiška zgražal , ker si šestdesetletnik (kličete me lahko »Priletni parazit«) upam biti na čelu organizacije mladinskega polja. Ne zaradi njegove še ne 40 let stare kulturno uslužbene radio študentske ritkice ampak zaradi vas in zaradi nas hočem utemeljiti svojo , še bolj pa »Brezsramnost« vseh, ki smo jo udejanili.
Pred več kot dvema desetletjema sem se s soprogo odločil razvijati samoniklo prizorišče na temelju, ki so ga postavili v rdečem mraku takozvanega enoumja. Multinacionalna zdravniška znanost & farmacevtska industrija nista prepoznali Pandemije pohlepa kot dobičkonosne bolezni. Najbolj oboleli so najhitreje obogateli, raja pa je poceni (z denarjem) kupila tisto kar je bilo dotlej njihova pravica. Pogoltnili smo se k hitremu napredku. Zato smo svojo nevladno organizacijo imenovali »Društvo prijateljev zmernega napredka«. Notarko, ki je predlani za UPB opravila neizogibnosti, je zanimalo zakaj se fondacija imenuje po partizankah in partizanih, ki so vsi do zadnjega padli v boju proti okupatorju & domačim izdajalcem. Zato, da spomin na njihov boj ne ugasne. Tudi predzadnjega dne antarktičnega februarja 2012 se namreč hoče zdeti, da je nenasitno brezno vseuničujočega Nesmisla edini in zmagovalni absolut . Zoperstavljamo mu dokaz našega Upanja brez razloga, naše prepričanosti, da je Gospostvo mogoče omejevati.
Samonikla mladinska, kulturna, socialna in medgeneracijska prizorišča postajajo skupaj z nami, ki v njih delujemo, spomeniki razgradnega procesa. Mladi ljudje, ki skušate dojeti kaj se pravzaprav dogaja , preverjate servirana merila in vrednote ter ste pripravljeni uveljavljati svoje poglede in svoje ustvarjalne moči ste tisti zaradi katerih je bila knjiga natisnjena."
Arijana , Monika in Debora so bile v Novi Gorici. Tam so se ustrašili Deborine kulturne zgodovine. So se grdo usrali in zlagali. Monika in Arijana sta se bolje spoznali (precej pogovarjali). BLZG mi (nam) je obljubil pomoč v prihodnje. Rajkotu je bil predlog naslova všeč.


Krepi, kar ne ubija

Ob 14h18 sem si nastavil avtorkcirano redakcijo in bom nadaljeval s pisanjem spremnih vrstic. Debeli dve uri sem tehtal črnobelo priponko, ki mi jo je Denis poslal. Vmes sem po telefonu dalj časa in potem krajše govoril z Rajkom o redakciji in avtorja (mene)postredakciji (avtorkciji). Tole pismo sem poslal Denisu in v vednost Mojci, Rajku ter Gregorju:
"Zdravo Denis! (pozdravljeni tudi Rajko, Gregor in Mojca, ki vam pišem v
vednost)

Hvala, ker si klical, nisem slišal. Pravkar sem te klical z mobijem pa nisi
dosegljiv. Dve uri sem porabil za to, da sem šel skozi vse popravke po
priponki, ki si mi jo poslal. Vmes sem govoril z Rajkotom (vrstni red "javni
zavodi mladinski centri" mi je za v spremnih vrsticah požegnal) in še z
Debeljakom od Urada RS za mladino. Vse vejice in velikosti začetnic sem
upošteval in še kaj. Zavrnil pa sem redakcijske posege zaradi katerih so
izginili meni zaželjeni malo pesniški podpomeni oziroma se mi je začelo zdeti
besedilo pusto. Na primer na koncu: smetanovo torto doslej navedenega sem
pustil kot izviren (morda za koga utrujajoč, zame pa besedilo poživljajoč)
domislek. Tudi sem gladko vztrajal na besedici (manjvrednega shbč jezika) KAO .
Nije mi žao. Ker mislim, da "baje" in "kvazi" nimata te živosti in preciznosti.

Pripenjam še to kar sem kot avtor oblikoval za redaktorjem Rajkotom.

Marko

Zdaj se bom spravil previdno k nadaljevanju pisanja. Seveda ne mislim , da
mora biti moja avtorska beseda ta zadnja in se nameravam še naprej upirat vašim
presojam in odločitvam. To kar pripenjam je nedvomno bolj prav in hvala še
enkrat zaslužnima (Rajkotu in Denisu)."
Dan preveč drvi na mestu in jaz preveč sedim. Hvala vam za pozornost s katero osmišljate našo dejavnost.

Mojca je v tujini

Na Klancu ob 10h55 poskušam dobit čistopis svojega besedila, ki je šel skozi redakcijo. Po boljšem odpočitju se je Arijana izstrelila brez zajtrka dol v MKSMC; z Moniko in Deboro so ta hip na ovinku Razdrto. Denisa ne dobim na telefon,ker mu verjetno ne dela. Rajko se tudi ne oglasi. Nadaljeval bom s pisanjem spremnih vrstic in začel polnit vrzeli dnevniškega povzemanja. Dan je lep, telo nekaj načeto a uporabno.