ponedeljek, 27.8.2012 04:02

Na Zmaj ma mlade

DBI seveda bil, kolenoval sem v Mladinskem centru Postojna (Stara porodnišnica), Samuel je snemal zvok in ozvočil, Matevž pa je snemal s kamero, nič Filmonoča. Resni pogovori funkcijonarjev.

WC dir. DPZN dnevniško sproti povzemam ponedeljek, 27. avgust:

Uspeh v MC Postojna

V torek, 28. avgusta 2012 ob 13h38 na Klancu povzemam ponedeljkov večer. Matevžu so zaprli bližnjico iz Hrvatinov in sva ga s Samuelom par minut čakala na parkirišču AMZS. Vso pot do Postojne in tudi nazaj sta se "čudila" hitrosti TMBR in porogljivo pripominjala. Gibali pa smo se tako hitro, da si v sredini devetnajstega stoletja kaj takega ni bilo moč predstavljati. Bodočemu predsedniku DPZN in sedanjemu podpredsedniku sem opisal težaven položaj zaradi obnašanja našega člana. Zadevo (podrobnejše navajanje ni primerno za javnost) moramo rešiti najkasneje na naslednji Skupščini. V Postojni je Samuel zamočil in me zmedel tako, da smo zamudili še par minut več. Samo Veselov pa je izgovoril pomirjujoče geslo : "Ne gori voda". Otvoritev razstave je ob 20h05 potekala, hiteli smo razlagat opremo na oderček. Ob 20h 35 sem že tonsko probno izvajal "Vsi smo ponosni!". Samuel mi je dal monitorja predpodme, Soltona je razmaknil, kitarski ojačevalec je tudi kanček ozvočil. Matevž je snemal od daleč, verjetno nekoliko upošteval tudi Janeza Burgerja Mikija predloge (prošnje). Začel sem s Hiti (Alojz valček), jih mučil z nazornim predstavljenjem količine dežja, ki je padel v nedeljo (30 000 dvestotisočtonskih tankerjev nad Slovenijo). Občinstva je bilo presenetljivo precej, več kot 100, TMBRja je med mojim molkom za Feota in Tjašo premaknil Matevž. Samuel je snemal mono, ker ni bilo misete. je rekel, da so bile nekatere izvedbe pesmi zelo dobre. Ljudje so mi skorajda jedli iz roke. Po uri in čez sem nastop preden je huje zahladilo zaključil z recitacijo "Akacije so v akciji". En rezbar , deset let starejši od mene (pred kratkim ga je kapnilo) mi je nosil jabolčni sok. Uspeh nastopa je potrdilo ploskanje, bis, kar veliko zanimanje za zgibanke Kopergrounsa 2012. črevesna nadlega se mi je spet obnovila (mogoče zaradi samo petih ur spanja, mogoče zaradi mleka). Vrvica na WCju za poteg vode je manjkala. Samo Vesel je z roko segel nad kotliček. Nikoli še ni slišal, da bi ga kdo (njega in Manjo) označil kot ljubka. Foto razstavo sem pogledal površno a se mi ni zdela izvirna. En Leban socialec z velikim fotoaparatom je zelo pohvalil moje izvedbe in dal pozdravit Arijano. Najnevarnejši trenutek poti je bil pricep na avtocesto v Postojni. Nisem videl stop znakov, avtocesta je bila zožena in ni dosti manjkalo, da bo šleper odnesel pol razvaline, polovica pa bi ostala na mestu. Nazajgrede se nam je pridružil Turčin, ki ni dosti izjavljač zadaj, onadva spredaj pa sta v glavnem ves čas zabavljala na račun neverjetne hitrosti 72 kilometrov na uro. Raztovorili smo dvajset minut pred predvidenim časom (opolnoči in deset namesto opolnoči in trideset). Samuel je šel hitro domov, ker je moral naslednjega dne zgodaj vstat zaradi plačanih kmečkih opravil v Novi vasi. Z Matevžu sem na parkirnem prostoru AMZS več kot pol ure psihosocializiral o nosilnem sodelavstvu DPZN. Doma Arijani nisem hotel naročit izbire in obdelave fotk, šla sva počivat ob dveh in četrt. To uro msem sam pri sebi razglasil še zadnjo, ki se ji more reči zmerna.

Odgovornost Samuelova

Ob 18h15 sem ga prosil naj še enkrat razmisli, če nisva kaj pozabila. V Ladijski dnevnik gotovo še ni nič zapisal. Opreme sva naložila več kot sva mislila, da jo bova. Uklonil sem se njegovi zahtevi po dobrem posnetku in po dobri slišanosti za občinstvo. Prej: Arijana je na Klancu skuhala preprosto kosilce in mi za po pot natočila stekleničko kave. S kitico za župana sem zadovoljen. Za naslavljanje in podnaslavljanje včerajšnjega povzemanja ni časa. Pojutrišnjem ob 11h bomo imeli eno rundo pospravljanja.

Krave navajene na radio

Ob 15h 45 na Klancu prijetno toplo pri odprtih vratih. Doslej: v pogonu od 6h30, pomival posodo, vstavil umite cvetače v skisano mleko. V Beki ima Darinka navajene krave na radio. Se je zanimala kaj je bilo tisto kar je brala v Primorskih o policistih pred tremi leti. Nadrobno in enostavno sem ji pojasnil. Na koncu je vprašala, če bom moral kaj plačat. Trije litri mleka so ne cilju pred hišo nekoliko pljusknili iz lonca. Matevž se je prvič brezplačno dogovarjal z Janezom Burgerjem. Od mene je zvedel, da je včeraj na Hrvatine padlo 30 tisoč tonskih vlakov vode. Poklical me je Vladimir Popovič iz Zavoda za zaposlovanje. Ga je klical neizginljivi občinski uradnik Zvezdan Primožič. Naše pogodbe za javno delo so napisane na osnovi naše prijave. David Marsič je presodil, da bo najbolje, če DPZN jamči za eno tretino. Zdaj se je izkazalo, da bi glede na Primožičevo oceno , da je občinskega denarja še "tako, tako" mogoče 35 procentov lahko dala lokalna samoupravna skupnost (pod upravo samo enega).