sreda, 31.8.2005 01:43

Manipulaciji je odklenkalo

Včeraj se je zgodilo napovedano srečanje Pogajalske skupine v Celici Mladinskega hotela Metelkove od 14h do 19h. Potem so šli eni še na pivo. Prisotni smo bili Karmen, Jadranka, Robert, Maks, Zoran, Nada, Primož, jaz (kot kaže preostali zainteresirani člani Pogajalske skupine). Na srečo je bil ves čas med nami (tudi na pivu) slovenski mesija deliberativne demokracije Andrej A. Lukšič. Uboga Lidija Mesarič je ravno prišla s počitnic, padla v ta zos in ves čas ni spregovorila niti besedice.

Prvo uro, uro in pol smo potrošili za razpravo o zapisniku prejšnje nujne znamenite seje, ki jo je začel mešani tercet, njene sklepe pa je korespondenčno potrdila večina tega našega sedanjega aktivnega okteta. Na koncu smo prejeli Soršakov predlog, da še enkrat potrdimo vse sklepe te »izjemne« seje, ko so nas z ene strani ovirale počitnice, na glave pa je pritiskal razpis MJU.

Več kot dve uri smo potem primerjali (zelo različna) stališča do načinov obveščanja javnosti. Več ali manj do popolnoma očitno sta prišla do izraza dva mnenjska bloka. Prvi (Levičar, Potokar, Maksimovič, Vesel, do neke mere tudi Soršak) je zagovarjal (in še zagovarja) neobjavljanje magnetogramov (to je itak sedaj še enkrat potrjen sklep) ter objavljanje šele dokončanih in potrjenih zapisnikov oziroma dokumentov. Kirn, Šporar in jaz (članica in člana prejšnje zasedbe Pogajalske skupine) smo v tej razpravi izpadli kot neke vrste anarhisti (hipiji). Ajatola deliberativne demokracije se je nagibal dokaj odločno k odpiranju (prostora) informacij. Vendar je povdaril, da je velika razlika med položajem v katerem je Pogajalska skupina sedaj in med tistim v katerem smo pogajalke in pogajalci bili pred letom dni. Vsekakor postaja jasno, da se bom urednik čela odslej moral vzdržati takih opisov in označitev, ki bodo lahko razglašena kot subjektivna (pristranska) ali celo kot MANIPULACIJA. Odklenkalo mi je.

Kljub temu smo se z nekaj težavami odločili za (zame) izjemno pomembno stališče; sestanki Pogajalske skupine so odprti za KOGARKOLI (nevladne in vladne subjekte) in tudi za medije čeprav jim ne bomo pošiljali vabil. Po tem sklepu mi je nekoliko odleglo.
Sklenili smo (že prej), da nas mora odslej biti vsaj pet za sklepčnost začetka sestanka.
Proti koncu nekoliko preimenovane druge točke dnevnega reda sem obtožil Roberta Levičarja za tendenco k samodrštvu na osnovi dejstva, da njegov predlog za spletno stran Pobude (za razpis MJU) ni slonel na sklepu Pogajalske skupine. Opravičil se je za prenagljenost in pojasnil razloge zanjo. Bili smo namreč v izjemnem razpisnem časovnem primežu, podpreti je hotel neodvisno pozicijo Pobude (v zavesti javnosti).

Potem je bila ura že blizu šest in sem moral spokati rejeno rit v fičeka in pičiti na Četrti sončni zahod z Markom Brecljem. Ko sem odhajal so obravnavali urne postavke za različna dela članic in članov Pogajalske skupine. Po deseti uri zvečer sem poklical Andreja A. Lukšiča in od njega zvedel, da so pogajalke in pogajalci na Robertov predlog zavrnili na pol odobrena sredstva za izdelavo metodologije izbire predstavnikov in za izdelavo brošurice s predstavitvijo Pobude. Robert Levičar je baje dobro speljal sestanek.

Barko Mrecelj