torek, 31.12.2013 10:32

Iz Solkana

Poročilo iz Koncerta v klubu Mostovna v Solkanu pri Novi Gorici (27.XII. 2013)

Nastopajoče skupine Sew Us Together, Vigilance in Hellcrawler

Na pobudo Primoža iz Unca sva v petek uspela uiti krempljem cerkniških čarovnic in že skoraj prišla v Italijo, ko naju je tik pred mejo ujel vrtinec temačnih, divjih in agresivnih sil, ki so se to noč razlegali iz tokrat metalsko obarvane Mostovne. V vrtinec so se ujeli tudi Samuel Simonovič, trio Nemesis Booking, Luka Bašič in še par Koprčanov, ki sva jih srečala pred klubom. Kasneje sta se pridružila tudi Jure Vidmar in pa Vid Gladovič, notranjska delegacija pa je odšla notri, saj se je koncert že začenjal. Odvijal se je v manjšem prostoru Mostovne, v katerem je bil tudi bar.

Otvorila ga je tročlanska zasedba Sew Us Together z moško-ženskim globokim in krulečim vokalom, ki je rezal temnejše obarvano kitarjenje in na ta način delovala zanimivo in sveže. Zanimivo je bilo predvsem primerjati vokale in ugotovil sem, da kljub trudu k nižjim tonom glasa kitaristke, je glas basista odjadral v bolj oddaljene globine. Trojica je funkcionirala zelo sproščeno in nič prenapeto ali vsiljivo, madež na njihovi originalnosti pa je pustila priredba skladbe Refuse- Resist od Sepulture, ki je bila za trikratnega obiskovalca pravkar omenjene skupine povsem nepotrebna, saj ni pokazala svojevrstnega odnosa do tega komada, temveč je izpadla zgolj kot poskus čim bolj originalu podobne kopije, po njem ločene zgolj po nekaj sekundnem zaključku. Prizorišče je bilo večinsko napolnjeno.

Med premorom je Bašič moje animacije označil kot »Death Metal risanke«, po njem pa je nastopila postojnska štiričlanska skupina Vigilance, ki je delovala kar razgibano. Njihova glasba je razgibala tudi lase Jureta Vidmarja. Igrali so kar hitro, kitarske solaže se niso zdele preveč moteče in prenapete, vokal pa je od hitrosti, za razliko od prejšnje skupine, poletel v višave, katere pa je prizemljevala zmerno-rahla kričavost. Ritmično so bili zanimivi in delovali so iskreno. Prostor je bil ob tej skupini pretežno napolnjen.

Jure mi je med premorom ponudil dva požirka piva. Zadnji domači Hellcrawler so s svojim zvokom, ki je bil ustvarjen iz težkih kitar in žagajočim vokalom popolnoma okupirali prostor, ki je bil že zvrhano napolnjen. Delovali so zelo razmetavajoče, med publiko se je odvilo spontano prerivanje, kakor je za tako glasbo tudi običajno. Pevec je izjavil, da upa za publiko, da je pijana, jaz pa se od dveh požirkov piva nisem počutil kaj dosti odmaknjenega od treznosti, je pa res, da mi glasnost ni bila prijazna do bobničev in jih že malo preizkušala.

Z uglasitvijo glasbenih skupin ni bil zadovoljen niti Bašič, ki je rekel, da se posameznih instrumentov med sabo ni dalo razlikovati in da zaradi tega ne bi bilo enostavno napisati niti poročila iz pravkar končanega koncerta. No, upam, da je meni vendarle nekako uspelo.

Bitja Kanček

P.S. Aja, Primož iz Unca je kot po navadi spet zabluzil in med notranjske coprnice sem se s svojim bodočim avtom vrnil sam.