ponedeljek, 30.3.2015 03:13

Po BFDKF in Šabcu

Pravkar sva zvedela, da se je beograjski festival dokumentarnega filma končal tragično. Naju sinoči zaspani kamionist ni zdruznil. Fotke so od srede do danes.

WC dir. DPZN in predsednik Marionetne uprave UPB v ponedeljek, 30. marca 2015 kratko poročam, napovedujem in povzemam:

Ob 15h17 je nova kitajska deska pokonci v sušilniku, Arijana je obdelala fotke zadnjih 110 ur, Predin ima tri klope manj. Doslej: z Juretom Černecom sem se po telefonu dogovoril o snemanju in ogledu posnetkov malih kamer. Sreda bo torej Goriško-Tolminsko-Kobariški dan. Matjaž Peternelj je bil kar ogorčen zaradi odstopa Zavoda za zaposlovanje od pogodbe o zaposlitvi javnega delavca. Mestna občina Koper je ocenila, da to zaposlovanje ni več v javnem interesu (še decembra je bilo, zdaj pa muca popopala javni interes). Z veseljem sem ob pomivanju posode večkrat zapel Nebitnico. Iztok je na položaju v Boteginu, po včerajšnjem šiljenju in zabijanju kolov. Ljubezniva uradnica Rožica mu je priskrbela letno bilanco za Orodje. Janez Leban je zvedel od mene dogovor za sredo in bo organizairal. Želko Pelicon je med drugim tudi v boju z avtorsko agencijo IPF (KUD-a terja za 9 tisoč eurov).

DANES: se bomo spopadli s tehnično administrativnimi nujnostmi in raztovorili. Tudi sam bom v Boteginu po 18 uri.

JUTRI: t.a. neizbežnosti za društvo in za ustanovo, performans "Koračnica Zlata Doba" zagotovo, razstavo bom mogoče sprehodil, par plakatov za nedeljsko multimedijsko performirano koncertno agitko v Kobaridu (nedelja, 5.april 2015, Kulturni dom ob 20h) bo treba razlepiti. Odgovarjati bom moral na intervjuje za hrvaške časopise, ker se bliža nastop v Mochvari. Zbrati bo treba vtise in elektronsko pisati v Srbijo ter drugam (UPBju). V Boteginu bo Iztok, bom vsaj poleg njega tudi jaz.

Od srede (25.3.) popoldne do vključno nedelje (29.3.2015): v Beograjskem Domu sindikatov po projekciji Priletnega parazita dober 90 minutni performirani koncert z Malvazijo in Refoškom zadovoljil 25 naklonjenih oseb a tudi Arijano in mene. V četrtek opoldne so bili na konferenci za novinarstvo naklonjeni temu kar sem povedal. Sestanek s snemalcem zvoka Šomijem in z Goranom Filipašem je bil koristen in vpisan v moj režiserski dnevnik. Popoldne sva obiskala v Zemunu obiskala Matriaršijo (tam pokazala protirokovalnik), ob Mileti se srečala tudi z Goranom Deničem (ZMUC). V zemunskem prizorišču Kombinat niso imeli prostega termina 25. maj. Zvečer sva si z dvatisočglavo množico ogledala revizionistično buržuazno sranje, dokumentarni film o Koči Popoviću avtorja Markovića. V petek med 11h in 13h30 sem z Zoranom Todorovičem govoril o moralno političnem aspektu filma "Štetje v jeseni". Opozoril je na logiko malih kamer za katerimi ne stoji snemalec. Njegovemu sinčku Ivanji sem pokazala "Sexi disko Hit". Rečne ribe pri Ninotu z Danielo Tepič in Goranom Popovićem so bile okusne (smuđ zelo). Ob 18h30 v Domu sindikatov (dvoranica bila podobna notranjosti aviona) sva z režiserko Mino Đukić dobro izpeljala sedemnajstim in snemalki Arijani intuitivni ping-pong z naslovom "Šta dans vredi?". Rambo mi je vrnil stare copate, utrdili smo stik s črnogorcem iz Podgorice (ukvarja se z gledališčem). Njegov prihod na javni razgovor oziroma prformans je bil posledica petkovega nočnega obiska intelektualno dekadentne jazbine v katero nas je "zvlekel" režiser Zupanc (sprijateljili smo se, prinesel nam je v dar dva svoja filma). Še v hotelu Kasina smo v petek dopoldne spoznali in obdarili organizatorja iz Paličkega jezera. V petek zvečer je deževalo in je zahladilo, nisva imela moči gledat filmov. Jih pa je konzumiral prijatelj in režiser Dušan Moravec. V soboto sva zadnjič raznovrstno in večinoma nezdravo zajtrkovala v hotelu, obiskala mojega bratranca in njegovo družino, Arijana je kupila tudi tobak in papariko, drugič sem se sestal z "veznim" filmarjem Goranom Filipašem, po obdarovanju, utovoru in slovesu je 22 let mlada limuzina odpeljala iz Beograda in naju prenesla v Šabac. Tam je dve in pol urna prformirana multimedijska koncertna agitka z a45 oseb prav dobro učinkovala. Zgodila se je v kulturnem domu Abraševič; prizorišče je spominjalo na MKSMC, organizatorji so bili naklonjeni in odprti. V nedeljo do zgodnjega popoldneva sva govorila z organizatorjema Darkom in Vladimirjem, z njunima dekletoma in z oštirjem, ki je bil naklonjen in je izkazal širino dojemanja položaja. Ne bova pozabila igralk in igralcev Šabskega gladališča; bili so najbolj zagreto občinstvo. Vrnili se jim bomo na obisk (se mrežili). Na poti nazaj sva govorila tudi o takem kulturnopolitičnem programu, ki bi spodbujal razmišljanje o zosu v katerem tičimo (Istra pod Slovenci a i šire).